Slovenija danes, 15. septembra, obeležuje državni praznik priključitve Primorske k matični domovini. Praznik je povezan z uveljavitvijo pariške mirovne pogodbe z Italijo leta 1947, po kateri je velik del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji.

Predsednik vlade Janez Janša je ob prazniku v poslanici poudaril pripadnost Slovencev na Primorskem oziroma na Goriškem, Krasu ter v Slovenski Istri z zaledjem slovenskemu narodnemu prostoru.

Kot je zapisal, so se skozi zgodovino meje in oblasti spreminjale, z njimi pa so prihajala tudi obdobja načrtnega zatiranja slovenskega jezika, kulture in narodne pripadnosti.

»Slovenska beseda je vztrajala v domovih in cerkvah, odpor proti raznarodovanju in fašizmu pa je dobival različne oblike, od TIGR-a do množičnega odpora proti okupatorju,« je poudaril premier.

Po njegovih besedah so bili Slovenci na tem območju vedno znova pripravljeni braniti tisto, kar je bilo njihovo, mnogi pa so za to plačali najvišjo ceno.

»Ne iz sovraštva do drugega, ampak iz ljubezni do svojega,« je dodal.

Janša spomnil na Kosovela

Premier je v poslanici izpostavil tudi besede kraškega pesnika Srečka Kosovela, ki je leta 1925 zapisal: »Moje življenje je moje, slovensko, sodobno, evropsko in večno.«

Pripadnost lastnemu narodu po Janševih besedah ne pomeni zapiranja pred svetom, ampak samozavest, s katero vanj vstopamo.

Primorska je po njegovi oceni skozi zgodovino dokazovala prav to – da zna »iz omejitev ustvarjati možnosti, iz skope zemlje rodovitnost, iz lege ob morju pot v svet in iz življenja ob meji prostor srečevanja«.

»Danes si mora dovoliti tudi uspeh,« je zapisal.

 79 let od uveljavitve pariške mirovne pogodbe

Janša je v poslanici spomnil tudi na 15. september 1947, ko je začela veljati pariška mirovna pogodba z Italijo.

Z njo je po drugi svetovni vojni velik del Primorske pripadel tedanji Jugoslaviji, del slovenskega narodnega prostora pa je ostal v Italiji. Nova meja je tako številne Slovence pustila zunaj meja takratne Jugoslavije.

Državni praznik, posvečen temu zgodovinskemu dogodku, je Slovenija uzakonila jeseni 2005, prvič pa ga je praznovala leta 2006.

V ospredju znova vprašanje: vrnitev ali priključitev?

Del premierjeve poslanice je bil namenjen tudi poimenovanju praznika, ki je v zadnjih letih ponovno postalo predmet političnih in javnih razprav.

Ko je bil praznik leta 2005 uzakonjen, je dobil ime dan vrnitve Primorske k matični domovini. Državni zbor ga je oktobra 2024 preimenoval v dan priključitve Primorske k matični domovini, kar je njegovo trenutno uradno ime.

Janša spremembi nasprotuje in zagovarja prvotno poimenovanje.

»Ker je Primorska za vedno in od vedno slovenska, gre za njeno vrnitev matici in ne za priključitev,« je zapisal ter se pri tem skliceval tudi na tržaškega pisatelja Borisa Pahorja.

Premier je bil do spremembe imena kritičen tudi politično. Ocenil je, da poimenovanje praznika levim političnim oblastem »tudi danes ne da miru«, in spomnil, da je do spremembe zakona prišlo v mandatu prejšnje vlade.

Predlog za novo spremembo imena že v parlamentu

Vprašanje poimenovanja pa s tem še ni zaključeno.

V parlamentarnem postopku je namreč predlog, po katerem bi se praznik znova imenoval dan vrnitve Primorske k matični domovini.

Predlogu nasprotuje del primorske javnosti in nekatere organizacije, ki zagovarjajo izraz »priključitev«. Menijo, da je glede na zgodovinske okoliščine ustrezneje govoriti o priključitvi kot vrnitvi Primorske.

Razprava tako ne zadeva samega pomena 15. septembra kot državnega praznika, ampak predvsem vprašanje, kateri izraz natančneje opisuje zgodovinski dogodek.

»Ponosni na to, kar smo prejeli«

Janša je poslanico zaključil z mislijo o ohranjanju dediščine preteklih generacij.

»Kar so generacije pred nami nosile v sebi, danes nosimo mi. Ponosni na to, kar smo prejeli, in samozavestni v tem, kar bomo zapustili za seboj,« je zapisal.

Nagovor je sklenil z besedami: »Slovensko. Sodobno. Evropsko. Večno.«*

Dan priključitve Primorske k matični domovini je državni praznik, ni pa dela prost dan.