Predlog predvideva postopno pridobivanje večje samostojnosti v digitalnem svetu. Otroci do 13. leta ne bi mogli imeti lastnega računa na družbenih omrežjih, med 13. in 15. letom pa bi lahko uporabljali le omejene račune pod nadzorom staršev. Samostojen račun bi bil dovoljen od 15. leta dalje.

Toda starostne omejitve so le del precej širšega načrta.

Kaj bi veljalo za otroke med 13. in 15. letom?

Za otroke med 13. in 15. letom Komisija predvideva tako imenovane mini račune, ki bi jih vzpostavili in nadzorovali starši oziroma skrbniki.

Takšni računi bi imeli manj funkcij in omejen čas uporabe. Evropski predlog tako ne temelji zgolj na vprašanju, pri kateri starosti lahko otrok odpre Instagram ali TikTok, temveč tudi na tem, kakšno digitalno okolje ga tam pričaka.

Za mladoletnike med 15. in 18. letom bi bile omejitve manjše, vendar bi morale platforme tudi zanje zagotavljati posebej varno zasnovo svojih storitev.

Konec neskončnega drsenja in algoritmov, ki uporabnika zasvojijo?

Bruselj želi poseči prav v mehanizme, zaradi katerih je od družbenih omrežij včasih tako težko odložiti telefon.

Med praksami, ki jih želi omejiti oziroma prepovedati za mladoletnike, so neskončno drsenje po vsebinah, določene umetno ustvarjene notifikacije in sistemi nagrajevanja, ki uporabnike spodbujajo k vedno daljši uporabi.

Posebna pravila naj bi veljala tudi za priporočilne algoritme. Ti za otroke ne bi smeli biti zasnovani tako, da jih postopoma vodijo v vedno bolj skrajne ali potencialno škodljive vsebine zgolj zato, ker s tem povečujejo njihovo aktivnost na platformi.

Profili mladoletnikov naj bi bili privzeto nastavljeni kot zasebni, omejene naj bi bile tudi možnosti, da jih kontaktirajo neznanci.

Pravila tudi za spletne igre in umetno inteligenco

Predlog je širši od klasičnih družbenih omrežij. Del pravil bi veljal tudi za platforme za izmenjavo videoposnetkov, spletne igre ter nekatere klepetalne robote in tako imenovane AI-sopotnike.

Pri storitvah umetne inteligence, namenjenih mladoletnikom, Komisija predvideva dodatne varovalke. Po predlogu bi morali biti AI-sopotniki in določeni klepetalni roboti za mladoletne uporabnike privzeto izključeni.

Bruselj želi tako odgovoriti na digitalno okolje, ki se je v zadnjih letih močno spremenilo. Otroci danes ne uporabljajo več zgolj družbenih omrežij, temveč preživljajo čas tudi v spletnih igrah in vse pogosteje komunicirajo z umetno inteligenco.

Kako bodo vedeli, koliko je uporabnik star?

Ena največjih praktičnih težav bo preverjanje starosti. Danes je pri številnih platformah dovolj, da uporabnik ob registraciji vnese datum rojstva, kar lahko otrok brez večjih težav zaobide.

Po novih pravilih bi morale platforme dejansko preverjati starost uporabnikov. Komisija predvideva uporabo rešitev za preverjanje starosti, pri katerih naj uporabniku ne bi bilo treba platformi razkriti vseh svojih osebnih podatkov.

Preverjanje naj ne bi veljalo le za nove uporabnike. Platforme bi morale po začetku uporabe pravil preveriti tudi obstoječe račune, pri katerih obstaja vprašanje, ali uporabnik izpolnjuje zahtevano starost.

Odgovornost se seli na tehnološka podjetja

Pomemben premik predloga je tudi vprašanje odgovornosti. Komisija želi od tehnoloških podjetij zahtevati, da sama dokažejo, da so njihove storitve za otroke varne in primerne njihovi starosti.

Za podjetja, ki pravil ne bi spoštovala, so predvidene visoke kazni. Po predlogu bi lahko dosegle do šest odstotkov njihovega svetovnega letnega prometa.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob predstavitvi poudarila, da tehnologije, s katerimi danes odraščajo otroci, niso bile razvite z njihovim razvojem in dobrobitjo kot osnovnim izhodiščem.

V Sloveniji bi nekateri mejo postavili še višje

Slovensko ministrstvo za izobraževanje, znanost in mladino podpira prizadevanja Evropske komisije za večjo zaščito otrok v digitalnem okolju, vendar se zavzema za strožjo starostno omejitev. Po njihovem predlogu bi bila prva starostna meja za uporabo družbenih omrežij postavljena pri 15 letih in ne pri 13, kot predlaga Evropska komisija.

Minister Borut Rončević ob tem poudarja, da zgolj starostne omejitve ne bodo dovolj ter da je treba mlade usposobiti tudi za varno, odgovorno in kritično uporabo digitalnih tehnologij.

Večina slovenskih staršev podpira omejitve

Da vprašanje močno zaposluje tudi starše, kaže sveža slovenska raziskava Centra za družboslovno informatiko Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani in Safe.si.

Kar 83 odstotkov sodelujočih staršev oziroma skrbnikov se strinja ali močno strinja z omejevanjem dostopa do družbenih omrežij za otroke in mladostnike, mlajše od 15 let.

Tudi med starši otrok, starih od 13 do 17 let, je podpora omejitvam visoka – znaša 77 odstotkov.

Podobne omejitve uvajajo tudi drugod

Evropa pri tem ni osamljen primer. Vprašanje starostnih omejitev za družbena omrežja odpira vse več držav, med najbolj odmevnimi pa je bila Avstralija, ki je uvedla omejitve za uporabnike, mlajše od 16 let.

Tudi več evropskih držav je v zadnjih letih pripravljalo ali napovedovalo svoje ukrepe. Prav razdrobljenost nacionalnih pravil je eden od razlogov, zaradi katerih želi Bruselj vzpostaviti enoten sistem za celotno Evropsko unijo.

Izkušnje drugih držav obenem kažejo, da utegne biti največji izziv prav izvajanje pravil – od zanesljivega ugotavljanja starosti do vprašanja, kako preprečiti, da bi otroci omejitve preprosto obšli.

Prepoved še ne začne veljati

Za starše in otroke je pomembno poudariti, da nova pravila še ne veljajo.

EU Kids Act je zakonodajni predlog Evropske komisije. Preden bo lahko začel veljati, ga čaka zakonodajni postopek in pogajanja z državami članicami ter Evropskim parlamentom.

Razprava se tako šele začenja. Toda smer, v katero želi iti Evropska unija, je precej jasna: odgovornost za varnost otrok na spletu naj ne bi bila več predvsem na otrocih in njihovih starših, ampak v precej večji meri tudi na podjetjih, ki digitalna okolja oblikujejo.