Mislil je, da je trnek obtičal na dnu

Puškaš se je na ribolov odpravil zvečer, njegov prvotni cilj pa so bile povsem druge ribe. Ker po približno 45 minutah ni bilo uspeha, je zamenjal vabo in poskusil s 40-gramskim jigom.

Po nekaj metih je na palici začutil težo. Sprva je domneval, da se je vaba zataknila ob nekaj na morskem dnu, saj ulov ni kazal običajnih znakov ribe na trnku. Šele med počasnim vlečenjem proti obali je začutil nekaj rahlih sunkov.

Ko je ribo pripeljal do obale, je ugotovil, da ne gre za vrsto, ki bi jo poznal. Zaradi sivkastih lis na hrbtu mu je postalo jasno, da ima pred seboj nekaj nenavadnega.

Ker neznanih rib praviloma ne prijema z golimi rokami, jo je prijel s prijemalkami in odstranil vabo. Fotografije ulova so nato pomagale pri prepoznavanju: šlo je za srebrnoprogo napihovalko.

Riba je tehtala približno 1,5 kilograma. Ko je ribič izvedel, za katero vrsto gre, se je dogovoril, da primerek prevzame Prirodoslovni muzej na Reki.

Zakaj je srebrnoproga napihovalka nevarna?

Srebrnoproga napihovalka je tujerodna invazivna vrsta, ki izvira iz tropskih voda Indijskega in Tihega oceana, v Sredozemlje pa se je razširila skozi Sueški prekop.

Posebno nevarna je zaradi tetrodotoksina, izjemno močnega nevrotoksina. Prisoten je v različnih tkivih ribe, koncentracija pa se lahko med posameznimi organi in osebki razlikuje.

Zastrupitev s tetrodotoksinom lahko povzroči nevrološke in prebavne težave, v težjih primerih mišično paralizo in odpoved dihanja. Uživanje te vrste je zato lahko smrtno nevarno.

Nevarnost pa ni povezana samo z zaužitjem. Hrvaški strokovnjaki opozarjajo tudi na njeno izjemno močno čeljust in ostre zobe, zaradi katerih lahko ugriz povzroči resne poškodbe.

Če ribič takšno ribo ujame, strokovnjaki zato priporočajo previdno ravnanje in izogibanje neposrednemu stiku.

Letos že več ulovov v Jadranu

Reški primer ni osamljen. Hrvaški Inštitut za oceanografijo in ribištvo je marca letos poročal o srebrnoprogi napihovalki, ujeti pri Splitu, le nekaj dni prej pa so jo zaznali tudi v južnem Jadranu.

Strokovnjaki so že takrat opozorili, da je vrsta v Jadranu sicer še razmeroma redka, vendar pričakujejo, da bi lahko njena številčnost naraščala.

Na spremembe kažejo tudi novejše znanstvene ugotovitve. Raziskava, objavljena poleti 2026, je dokumentirala nenaden porast najdb srebrnoproge napihovalke v Jadranu med koncem marca in začetkom maja. V tem obdobju so zabeležili pet novih primerov, od tega štiri v manj kot dveh tednih vzdolž vzhodne obale Jadrana in Albanije.

Še leta 2024 je ulov srebrnoproge napihovalke v Medulinskem zalivu predstavljal najsevernejši znani zapis te vrste v Jadranu in celotnem Sredozemlju.

Jadran se spreminja

Srebrnoproga napihovalka je eden od opaznejših primerov sprememb, ki jih znanstveniki spremljajo v Jadranskem morju. Gre za proces, imenovan tropikalizacija, pri katerem se zaradi spreminjajočih se razmer v morju širijo toploljubne vrste, ki jih v tem prostoru nekoč ni bilo ali pa so bile zelo redke.

Hrvaški Inštitut za oceanografijo in ribištvo zato poziva ribiče in druge obiskovalce morja, naj strokovnjake obvestijo o morebitnih novih srečanjih s srebrnoprogo napihovalko. Podatki o novih najdbah so namreč pomembni za spremljanje njenega širjenja po Jadranu.