Stevanović razrešitev razume kot posledico političnega konflikta
Stevanović meni, da predlog za njegovo razrešitev ni mogoče ločiti od političnih odnosov, ki so se po njegovih besedah zaostrili že pred volitvami. Prepričan je, da njegova stranka Resnica nikoli ni sodila v klasično delitev na politično levico in desnico.
Ob tem je spomnil, da Resnica ni vstopila v vlado, je pa podprla njeno oblikovanje. Kot je pojasnil, je šlo za politično odločitev, pri kateri je stranka sama prevzela odgovornost.
»Nisem prišel v DZ, da bi bil vsem všeč«
“Nikoli nisem zavestno uporabil funkcije predsednika državnega zbora zato, da bi utišal političnega nasprotnika,” je po poročanju STA dodal Stevanović. Poudarja, da želi državni zbor voditi brez kričanja in brez razlikovanja poslancev glede na njihovo politično pripadnost.
Priznava sicer, da pri številnih postopkovnih odločitvah ni mogoče pričakovati popolnega soglasja. Različna pravna in politična mnenja so po njegovem del parlamentarnega dela.
Ob tem vztraja, da funkcije predsednika DZ nikoli ni zavestno uporabil za utišanje političnega nasprotnika. V politično razdeljenem parlamentu vidi kot pomembno prav to, da predsednik ne pripada enemu od dveh političnih polov.
O parlamentarnih preiskavah: odločal je državni zbor
Eden ključnih očitkov predlagateljev razrešitve se nanaša na odločanje o parlamentarnih preiskavah. DZ je dvakrat zavrnil dnevni red izrednih sej, na katerih bi odločali o opozicijskih zahtevah. Stevanović poudarja, da je kot predsednik DZ obe izredni seji sklical v predpisanem roku in na dnevni red uvrstil zahtevani točki. Nato so o dnevnem redu odločali poslanci.
Njegovo stališče je, da predsednik državnega zbora ne more prevzeti osebne odgovornosti za vsako odločitev večine. Poslancem namreč ne more in ne sme določati, kako naj glasujejo.
Odprta vprašanja glede postopka po njegovem zato zahtevajo ustavnopravno presojo, ne pa poenostavljene razlage o osebni odgovornosti predsednika parlamenta.
Opozicija mu očita omejevanje pravic parlamentarne manjšine
Predlog za razrešitev so vložili poslanci Svobode, SD in Levice. Stevanoviću očitajo omejevanje ustavnih pravic parlamentarne manjšine in neprimernost za opravljanje funkcije predsednika DZ.
Med ključnimi očitki je njegovo glasovanje proti dnevnemu redu izrednih sej. Po mnenju predlagateljev je s tem aktivno sodeloval pri ravnanju, ki je preprečilo uvedbo opozicijskih parlamentarnih preiskav.
