Dela na krožišču Belveder med Jagodjami in Valeto ter z njimi povezani zastoji že drugi teden povzročajo težave voznikom. Po junijski izkušnji, ko so bili zastoji tako veliki, da so bila dela začasno prekinjena, so se pozivi k drugačni organizaciji gradbišča pojavili tudi ob septembrskem nadaljevanju del.
Piranski župan Andrej Korenika je ministra za infrastrukturo in energetiko Jerneja Vrtovca pozval k ukrepanju ter med možnostmi izpostavil nočno delo, dodatne ekipe, podaljšanje delovnega časa in sprostitev prometa v času največjih obremenitev. K preveritvi podobnih možnosti je pozvala tudi poslanka Meira Hot.
Za pojasnila smo se zato obrnili še na Direkcijo RS za infrastrukturo, ki je glavni investitor projekta.
Več kot 2.000 vozil na uro
Na DRSI trenutne prometne razmere na območju Belvederja ocenjujejo kot »zelo obremenjene«, vendar dodajajo, da so glede na intenzivnost prometa in izvajanje gradbenih del pričakovane.
Med gradnjo spremljajo nastajanje kolon in čakalne čase. Njihovi podatki kažejo, da v koničnih urah promet presega 1.000 vozil na uro v posamezni smeri oziroma skupno 2.000 vozil na uro.
To po navedbah direkcije pomeni visoko stopnjo nasičenosti ceste.
Kljub temu bistvene spremembe prometnega režima trenutno ne načrtujejo.
Zakaj spet izmenično enosmerni promet?
Prav takšna ureditev je že junija povzročila velike težave. Promet je tudi takrat potekal izmenično enosmerno, sprva predvsem s semaforskim usmerjanjem, zaradi velikih zastojev pa so bila dela nato prekinjena in prestavljena na čas po glavni turistični sezoni.
Zakaj je bila septembra kljub tej izkušnji znova izbrana enaka osnovna ureditev?
Na DRSI odgovarjajo, da zaradi omejene širine vozišča ter prostora, ki ga potrebujejo za varno izvajanje del in zavarovanje gradbišča, v sedanji fazi lahko zagotovijo le izmenični enosmerni promet.
»Drugačna prometna ureditev zato ni izvedljiva,« pojasnjujejo.
V svetlem delu dneva promet zaradi zagotavljanja čim večje pretočnosti usmerjajo ročno. Morebitne manjše prilagoditve sedanjega režima bodo po navedbah direkcije uvedli, če se bodo izkazale za varne in učinkovite.
Prav tako po njihovih pojasnilih posameznih faz del ni mogoče organizirati tako, da bi bil vsaj del dneva skozi gradbišče omogočen običajen dvosmerni promet.
Nočnega dela ne bo
Eden najpogostejših predlogov zadnjih dni je bil, da bi dela, ki najbolj ovirajo promet, prestavili v nočni čas. Takšno možnost je ministru predlagal tudi Korenika, ki meni, da bi z dodatno nočno izmeno lahko skrajšali čas gradnje in zmanjšali dnevne zastoje.
Na DRSI pravijo, da so možnost preučili, vendar po njihovi oceni nočno oziroma neprekinjeno 24-urno izvajanje del na tej lokaciji ni izvedljivo.
Gradbišče je namreč v neposredni bližini stanovanjskih objektov, kjer bi nočna dela po njihovih navedbah povzročala čezmeren hrup in motila nočni počitek prebivalcev.
Kot dodatni omejitvi navajajo organizacijo gradbiščne logistike in zagotavljanje dobave materiala ponoči.
Tudi bistveno več ekip ni mogoče
Tudi bistveno povečanje števila ekip po navedbah DRSI trenutno ni izvedljivo.
Število delavcev in ekip se po njihovih pojasnilih prilagaja vrsti, obsegu in tehnološkemu zaporedju del, za načrtovana dela pa naj bi bilo zagotovljeno ustrezno število delavcev.
»Večje število delavcev na tako omejeni površini tudi ne bi nujno pomenilo hitrejšega napredovanja del,« pojasnjujejo.
Dela praviloma potekajo vsak dan med 7. in 19. uro.
Na vprašanje, koliko delavcev oziroma ekip konkretno vsak dan dela na gradbišču, direkcija številke ni navedla.
Ročno usmerjanje vsak dan, ponoči semaforji
Dodatna pojasnila smo od DRSI zahtevali tudi glede spremljanja prometnih razmer in ročnega usmerjanja prometa.
Direkcija pojasnjuje, da ročnega usmerjanja ne uvajajo zgolj takrat, ko nastanejo večji zastoji. Od ponovne uvedbe zapore se izvaja vsak dan v času izvajanja del, praviloma med 7. in 19. uro.
Ponoči izmenični enosmerni promet urejajo semaforji.
Za odločitev o začetku in zaključku ročnega usmerjanja je po navedbah DRSI pristojen izvajalec oziroma njegova odgovorna oseba na terenu. Direkcija se pri tem sklicuje na 9. člen Pravilnika o zaporah na cestah, po katerem se lahko zapora z izmenično enosmernim in ročno urejenim prometom izvaja le podnevi.
Kaj potem pomeni 24-urno spremljanje?
To vprašanje smo DRSI zastavili tudi zaradi pojasnila Občine Izola, ki je pred dnevi za OBALOplus navedla, da je treba promet v času zapore spremljati 24 ur na dan in ob nastanku daljših kolon pravočasno ukrepati. V dovoljenju občine za zaporo občinskih cest je med drugim navedeno, da mora biti ob gostejšem prometu oziroma daljših čakalnih vrstah zagotovljeno ročno usmerjanje, po potrebi tudi ponoči.
DRSI zdaj pojasnjuje, da stalno spremljanje prometnih razmer na glavnih in regionalnih cestah v njenem upravljanju poteka v okviru Sektorja za upravljanje prometa in prek Prometno-informacijskega centra za državne ceste.
Podatke o prometnih obremenitvah in konicah pridobivajo tudi z avtomatskim števcem prometa na Belvederju.
Iz pojasnila DRSI izhaja, da 24-urno spremljanje prometnih razmer poteka prek Prometno-informacijskega centra za državne ceste, podatke o prometnih obremenitvah in konicah pa pridobivajo tudi z avtomatskim števcem prometa na Belvederju.
V času izvajanja del in v svetlem delu dneva pravočasno ukrepanje po navedbah direkcije zagotavljajo delavci, zadolženi za ročno usmerjanje prometa. Ponoči izmenični enosmerni promet urejajo semaforji, spremljanje prometnih razmer in obveščanje o morebitnih posebnostih pa potekata prek Prometno-informacijskega centra.
Ob tem velja poudariti, da se pojasnili Občine Izola in DRSI nanašata na različne pristojnosti: dovoljenje za zaporo državne ceste izdaja DRSI, Občina Izola pa je izdala dovoljenje za zaporo občinskih cest in preusmeritev prometa po njih.
Kaj pa reševalci in gasilci?
Na možnost težav pri prehodu intervencijskih vozil je v svojem odzivu posebej opozoril Korenika. Po njegovem lahko dolge kolone otežijo pravočasen prihod reševalcev, gasilcev in drugih nujnih služb.
DRSI zagotavlja, da je prehod intervencijskih vozil omogočen tudi ob trenutni prometni ureditvi.
Vozila na nujni vožnji imajo ob uporabi modrih luči in zvočnih signalov prednost, drugi udeleženci v prometu pa jim morajo omogočiti neoviran prehod.
Direkcija spremlja tudi posledice povečanega prometa na lokalnih cestah, vendar poudarja, da vozniki alternativne poti izbirajo sami in zato na takšno preusmerjanje nima neposrednega vpliva.
Dodajajo še, da sta pretočnost in dolžina kolon v veliki meri odvisni tudi od voznikov, predvsem od pravilnega vključevanja po sistemu zadrge ter upoštevanja semaforjev in navodil oseb, ki promet usmerjajo ročno.
Rok ostaja, dvosmerni promet bi se lahko vrnil prej
Kljub pozivom k hitrejšemu zaključku DRSI za zdaj roka ne spreminja. Dela naj bi bila zaključena do konca oktobra.
Obstaja pa možnost, da bi se dvosmerni promet vrnil že pred zaključkom vseh del.
»Če bodo dela zaključena oziroma bodo pogoji za varno vzpostavitev dvosmernega prometa izpolnjeni pred predvidenim rokom, bo dvosmerni promet vzpostavljen tudi prej,« so pojasnili v dodatnem odgovoru.
Do zaključka projekta je treba izvesti še severno polovico krožnega križišča, vključno z vsemi komunalnimi vodi.
Vrednost gradbenih del znaša 995.488,64 evra. Od tega bo DRSI zagotovila 803.824,87 evra, Občina Izola pa 191.663,77 evra. Izvajalec del je družba CPK.
