Če želite z enim rezervoarjem prevoziti čim več kilometrov, zgolj počasnejša vožnja še ne zagotavlja najmanjše porabe.
Razmerje med hitrostjo in porabo namreč ni linearno. Pri zelo nizkih hitrostih motor glede na prevoženo razdaljo ni nujno najbolj učinkovit, nato poraba pada, pri višjih hitrostih pa začne znova naraščati.
Raziskave kažejo, da je pri običajnih avtomobilih najbolj ekonomično območje lahko približno med 50 in 70 kilometri na uro. Ena od raziskav, v kateri so porabo spremljali neposredno med vožnjo, je prav v tem območju ugotovila optimalno porabo goriva.
Zakaj pri večji hitrosti poraba tako hitro naraste?
Eden glavnih razlogov je zračni upor.
Hitreje ko avtomobil vozi, več energije potrebuje za premagovanje zraka. Zračni upor narašča približno s kvadratom hitrosti, zato razlika med vožnjo pri 100 in 120 km/h ni tako majhna, kot bi lahko sklepali samo iz številk na merilniku.
To potrjujejo tudi praktični testi. Japonska avtomobilska zveza JAF je leta 2025 na avtocesti primerjala vožnjo pri 80, 100 in 120 km/h. Med temi hitrostmi je testni hibrid najmanj goriva porabil pri 80 km/h, razlika v primerjavi s 120 km/h pa je bila občutna.
Tudi starejša obsežnejša analiza 350 avtomobilov je pokazala postopno slabšanje ekonomičnosti z naraščanjem hitrosti. Že dvig hitrosti s 64 na 80 km/h je v povprečju zmanjšal učinkovitost za osem odstotkov, pri nadaljnjem zviševanju hitrosti pa je bila izguba še večja.
Ena idealna hitrost za vse avtomobile ne obstaja
Vendar podatkov ne gre razumeti tako, da bi morali odslej vsi voziti natanko 70 km/h.
Optimalna hitrost je odvisna od posameznega avtomobila. Pomembni so motor, menjalnik, izbrana prestava, masa in aerodinamika vozila, pnevmatike ter celo vremenske in cestne razmere.
Britanski RAC zato opozarja, da ene same hitrosti, pri kateri bi vsi avtomobili dosegali najboljšo porabo, ni. Pri njihovem preizkusu z Audijem A6 ultra je bila denimo najbolj ekonomična hitrost približno 52 milj na uro oziroma 84 km/h v sedmi prestavi.
Pomembni so tudi vrtljaji motorja. Vožnja v primerno visoki prestavi in pri nizkih vrtljajih je praviloma učinkovitejša od vožnje v nižji prestavi z visokimi vrtljaji.
Na avtocesti lahko pomaga že nekoliko lažja noga
Za voznike je zato bolj uporabno drugo sporočilo: pri avtocestnih hitrostih lahko že zmanjšanje hitrosti občutno zmanjša porabo.
Pri tem ni pomembna samo številka na merilniku. Nagla pospeševanja, močno zaviranje in nenehno spreminjanje hitrosti prav tako povečujejo porabo.
Pri varčni vožnji zato pomagajo enakomerna hitrost, pravočasno predvidevanje dogajanja v prometu, ustrezna prestava in pravilno napolnjene pnevmatike.
Posebej pri daljših avtocestnih poteh se lahko razlika med umirjeno vožnjo in vožnjo blizu najvišje dovoljene hitrosti na koncu precej pozna tudi pri računu za gorivo.
Tudi električni avtomobili niso izjema
Fizika velja tudi za električna vozila.
Večja hitrost pomeni večji zračni upor, za njegovo premagovanje pa mora avtomobil iz baterije porabiti več energije. Posledica je krajši doseg.
Zato tudi pri električnem avtomobilu zmanjšanje hitrosti na avtocesti praviloma pomeni, da bo z enim polnjenjem mogoče prevoziti več kilometrov.
Čeprav torej ni mogoče določiti ene idealne hitrosti za vsak avtomobil, je zaključek precej preprost: zelo počasna vožnja sama po sebi ni najbolj ekonomična, pri višjih hitrostih pa začne poraba zaradi zračnega upora hitro naraščati. Za številne avtomobile je najbolj učinkovito območje pri zmernih hitrostih – pogosto precej pod avtocestno omejitvijo.
