Palača Trevisini, njena prodaja in odločitev Občine Piran, da ne uveljavi predkupne pravice, so se v zadnjih tednih znašle v središču lokalne politične razprave. Zdaj bi lahko primer vplival tudi na prihodnje prostorsko urejanje dela starega mestnega jedra.
Občinski svetnik Davorin Petaros je na seji občinskega sveta predlagal razširitev dnevnega reda in obravnavo predloga za uvedbo začasnih ukrepov po hitrem postopku.
Pobudo je povezal prav z dogajanjem okoli palače Trevisini na Kidričevem nabrežju.
Želijo preprečiti drobljenje palač v apartmaje
Predlagani ukrepi naj bi zajeli omejeno območje med Tartinijevim trgom in obmorsko promenado, njihov namen pa bi bil predvsem preprečiti, da bi se večje zgodovinske stavbe brez celovite prostorske presoje razdeljevale na vedno več posameznih stanovanjskih oziroma turističnih enot.
Po pojasnilih občinske strokovne službe ukrepi ne bi pomenili prepovedi običajnega vzdrževanja in obnove objektov, prav tako lastnikom ne bi preprečevali prodaje nepremičnin.
Omejili pa bi možnost povečevanja obstoječega števila stanovanjskih in apartmajskih enot na območju, ki bi ga zajel odlok.
Kot vzor za pripravo ukrepov je bil omenjen podoben odlok, ki ga je občina leta 2014 sprejela za območje Strunjana.
Petaros: Občina naj se znova pogaja za palačo
Petaros je bil ob razpravi kritičen tudi do odločitve župana Andreja Korenike, da občina ob letošnjih prodajah palače ni uveljavila predkupne pravice.
Po njegovem mnenju so bile okoliščine odpovedi predkupni pravici sporne, pri čemer je izrazil tudi stališče, da je bila odločitev sprejeta v nasprotju z zakonodajo. Gre za Petarosovo oceno oziroma očitek in ne za pravnomočno ugotovljeno nezakonitost.
Svetnik se zavzema tudi za to, da bi občina z novima lastnikoma ponovno začela pogovore o možnosti odkupa palače, nasprotuje pa njeni spremembi v turistični nastanitveni objekt.
Občinski svet je na koncu soglasno potrdil seznanitev z razlogi za pripravo začasnih ukrepov ter županu in občinski upravi naložil pripravo potrebnih pravnih in prostorskih podlag.
OBALAplus že razkrila načrt za garni hotel
Kot smo na portalu OBALAplus že poročali, sta nova lastnika palače Trevisini Patrik Ceglar in Damjan Kozjak.
Na Občini Piran so nam takrat potrdili tudi, da so prejeli vlogo za spremembo namembnosti dela pritličja in preostalih etaž palače v garni hotel.
Občina je za predlagano spremembo izdala negativno mnenje, saj predlog ni bil skladen z veljavnim prostorskim aktom. Zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja takrat še ni bila vložena.
Občina nam je pojasnila tudi, da je ponudbe za uveljavitev predkupne pravice prejela trikrat: 12. februarja, 3. junija in 19. junija. Prvi dve ponudbi sta znašali 1,9 milijona evrov, zadnja pa 2,3 milijona evrov.
V vseh treh primerih se je župan odločil, da občina predkupne pravice ne bo uveljavila.
Korenika odločitev zagovarja s finančnimi razlogi
Korenika očitke, povezane s prodajo palače, zavrača.
Kot je že pojasnil za naš portal, občina za nakup ni imela pripravljenega konkretnega javnega programa, denar pa ni bil zagotovljen niti v občinskem proračunu niti v načrtu pridobivanja nepremičnega premoženja.
Poleg kupnine bi morala občina po njegovih navedbah zagotoviti še denar za obnovo, upravljanje in dolgoročno vzdrževanje objekta.
Župan je ob tem poudaril, da sam prodaje palače iz občinske lasti leta 2001 ne bi podprl in da bi bilo lepo, če bi bila danes ponovno občinska, vendar občina nepremičnin ne more kupovati brez jasno določenega javnega namena in zagotovljenih finančnih sredstev.
Prodaja sprožila tudi politične očitke
Primer palače Trevisini je širšo pozornost dobil po poročanju portala Necenzurirano, ki je izpostavil povezave med novima lastnikoma palače in ministrom Francijem Matozom.
Portal je poročal tudi o časovni bližini odločitve občine, da ne uveljavi predkupne pravice, ter imenovanja županove soproge Tine Korenika za načelnico Upravne enote Koper.
Korenika je kakršno koli politično trgovino odločno zanikal. Prav tako so očitke oziroma namige o nedovoljenih povezavah zavrnili drugi vpleteni.
Občina je ob naših prejšnjih vprašanjih poudarila, da Matoz oziroma njegova odvetniška družba nista sodelovala pri odločanju o uveljavljanju predkupne pravice ter da so bile odločitve sprejete na podlagi finančnih in vsebinskih razlogov.
Palača, ki jo je občina nekoč že želela nazaj
Zgodba o morebitnem občinskem odkupu palače sicer ni nova.
OBALAplus je že pred leti poročala, da je Občina Piran razmišljala o ponovni pridobitvi palače Trevisini. V njej so bile med drugim predvidene kulturne in glasbene vsebine, povezane tudi s takratno kandidaturo Pirana za Evropsko prestolnico kulture.
Palača iz leta 1826, ki stoji na eni najprepoznavnejših lokacij ob piranskem mandraču, je bila iz občinske lasti prodana leta 2001.
Tokratna razprava pa je vprašanje prihodnosti stavbe razširila še na širše vprašanje: kako preprečiti, da bi se velike zgodovinske palače v središču Pirana postopoma spreminjale v množico posameznih turističnih in stanovanjskih enot.
Prav na to naj bi odgovorili začasni ukrepi, katerih pravne in prostorske podlage mora zdaj pripraviti občinska uprava.
