Tudi izolska urgenca v težavah

Slovenska urgentna medicina se že dalj časa sooča s kadrovskimi in organizacijskimi težavami, ki so v zadnjem obdobju znova prišle v ospredje javnosti. Posebno pozornost je vzbudilo dogajanje v UKC Maribor, kjer je s položaja predstojnika urgentnega centra odstopil Gregor Prosen, opozorila tamkajšnjih zdravnikov pa so znova odprla vprašanje, kako dolgo lahko urgentni centri delujejo ob pomanjkanju zdravstvenega osebja in naraščajočih obremenitvah.

Težave očitno niso omejene na posamezne bolnišnice. Preverili smo, kakšne so razmere v Urgentnem centru Splošne bolnišnice Izola, koliko pacientov obravnavajo in kako se spoprijemajo s povečanimi obremenitvami, zlasti med turistično sezono.

V Izoli največji izziv ostaja pomanjkanje kadra

V Splošni bolnišnici Izola so za portal ObalaPlus potrdili, da tudi njihov urgentni center nima dovolj zdravstvenega osebja. Prav kadrovsko problematiko izpostavljajo kot največji izziv za nemoteno delovanje.

Podrobnejših podatkov o tem, koliko specialistov urgentne medicine, medicinskih sester oziroma drugega zdravstvenega osebja jim primanjkuje, niso navedli.

Da gre za širšo težavo slovenskega zdravstvenega sistema, potrjujejo tudi na Ministrstvu za zdravje. Po njihovih navedbah specialistov urgentne medicine trenutno primanjkuje v vseh slovenskih urgentnih centrih.

Kadrovska stiska tako ni zgolj težava posameznih ustanov, temveč eden ključnih sistemskih izzivov pri zagotavljanju nujne medicinske pomoči.

Lani več kot 56.000 pacientov, letos že več kot 44.000

Po podatkih Splošne bolnišnice Izola so v tamkajšnjem urgentnem centru leta 2025 obravnavali 56.089 pacientov, v letu 2026 pa do priprave odgovora že 44.475 pacientov.

Ker bolnišnica ni navedla natančnega presečnega datuma za letošnji podatek, neposredna primerjava z lanskim letom ni mogoča.

Veliko število obravnav predstavlja stalno obremenitev zdravstvenega osebja, ki mora zagotavljati neprekinjeno nujno medicinsko pomoč. Na Obali se razmere dodatno zaostrijo v poletnih mesecih, ko se zaradi turističnega obiska število ljudi na območju slovenske Istre občutno poveča.

Poleti za 20 odstotkov več pacientov, dodatnega kadra pa ni dovolj

V SB Izola ocenjujejo, da se obremenitev urgentnega centra med turistično sezono poveča za približno 20 odstotkov.

Ministrstvo za zdravje pojasnjuje, da ima izolski urgentni center zaradi izrazitega sezonskega povečanja števila prebivalcev in obiskovalcev posebno vlogo, saj gre za edino bolnišnico na slovenski Obali.

Poleg pacientov iz Slovenije v skladu s sporazumom o sodelovanju z zavodom za nujno medicinsko pomoč Istrske županije sprejemajo tudi paciente s severnega dela hrvaške Istre. To v poletnih mesecih dodatno povečuje število obravnav.

Kljub večjim potrebam pa zadostnih kadrovskih okrepitev ni mogoče zagotoviti. Na ministrstvu priznavajo, da splošno pomanjkanje zdravstvenega osebja, med drugim specialistov urgentne medicine, omejuje možnosti dodatnega zaposlovanja oziroma zagotavljanja okrepitev med turistično sezono.

Del obremenitev naj bi zmanjšala turistična ambulanta v okviru Zdravstvenega doma Piran, za katero so v letu 2026 namenjena dodatna sredstva. Namenjena je obravnavi zdravstvenih težav, ki ne zahtevajo nujne medicinske pomoči, s čimer lahko prispeva k zmanjšanju števila manj nujnih obiskov urgentnega centra.

Na pregled lahko čakajo tudi do šest ur

Ena od posledic obremenjenosti urgentnih centrov so lahko daljši čakalni časi, predvsem pri pacientih, katerih zdravstveno stanje ne zahteva takojšnje obravnave.

V SB Izola so na vprašanje o čakalnih dobah navedli možnost čakanja do šest ur, niso pa podrobneje pojasnili, na katere triažne kategorije oziroma okoliščine se ta podatek nanaša.

V slovenskih urgentnih centrih paciente ob prihodu razvrščajo po manchestrskem triažnem sistemu, ki določa prednost obravnave glede na resnost zdravstvenega stanja.

Za življenjsko ogrožene paciente, uvrščene v rdečo kategorijo, je predvidena takojšnja obravnava. Za oranžno kategorijo je predviden pregled v desetih minutah, za rumeno v eni uri, za zeleno v dveh urah in za modro v štirih urah.

Na ministrstvu pojasnjujejo, da ti časi predstavljajo delovne cilje, ne pa zagotovljenih najdaljših čakalnih dob. Dejanski čas čakanja je odvisen od števila pacientov, njihovega zdravstvenega stanja in trenutne obremenitve urgentnega centra.

Ministrstvo sicer spremlja obremenjenost posameznih urgentnih centrov po urah, ne razpolaga pa s sistematičnimi podatki o dejanskem času čakanja vsakega pacienta.

Velik del pacientov ne potrebuje takojšnjih nujnih ukrepov

Pomemben del obremenitev slovenskih urgentnih centrov predstavljajo tudi pacienti, katerih zdravstvene težave ne zahtevajo takojšnjega nujnega ukrepanja.

Na Ministrstvu za zdravje priznavajo, da bi bilo precejšen delež zdravstvenih težav, zaradi katerih ljudje poiščejo pomoč na urgenci, mogoče ustrezno obravnavati že na primarni ravni, torej pri osebnem zdravniku oziroma v drugi ustrezni ambulanti.

Po podatkih sistema eTriaža je bilo med januarjem 2024 in majem 2026 od dva do tri odstotke obravnav uvrščenih v modro oziroma nenujno triažno kategorijo. Nekaj več kot 60 odstotkov obravnav pa je sodilo v zeleno oziroma standardno kategorijo, pri kateri takojšnji nujni ukrepi niso potrebni.

Vendar ti podatki ne pomenijo, da je bilo več kot 60 odstotkov obiskov urgence nepotrebnih.

Triažna ocena namreč določa, kako hitro pacient potrebuje pregled, ne pa dokončne presoje, ali bi moral zdravstveno pomoč poiskati drugje. Njegovo stanje se lahko med obravnavo tudi spremeni, zato se lahko spremeni tudi triažna kategorija.

Na to razliko opozarjajo tudi v SB Izola, kjer pojasnjujejo, da je namen triaže predvsem določitev časovne prednosti obravnave.

Kljub temu ostaja vprašanje, kako zmanjšati število obiskov zaradi zdravstvenih težav, ki bi jih lahko ustrezno obravnavali zunaj urgentnih centrov.

Kako zmanjšati število nenujnih obiskov?

Na ministrstvu menijo, da je pri zmanjševanju takšnih obremenitev ključnega pomena boljše sodelovanje med urgentnimi centri in primarno ravnjo zdravstvenega varstva.

Med predvidenimi rešitvami navajajo vzpostavitev satelitskih urgentnih centrov, ki naj bi prispevali k boljši organizaciji nujne medicinske pomoči in razbremenitvi obstoječih urgentnih centrov.

Pomemben ukrep bi bilo po oceni ministrstva tudi sistematično ozaveščanje prebivalcev o tem, kdaj je primeren obisk urgence in kdaj je ustreznejša obravnava pri osebnem zdravniku.

Takšno ozaveščanje pa mora spremljati tudi ustrezna dostopnost zdravstvenih storitev na primarni ravni. Če pacient do osebnega zdravnika oziroma druge ustrezne obravnave ne more pravočasno priti, se lahko v negotovosti glede svojega zdravstvenega stanja obrne na urgentni center.

Prav zato zmanjševanja manj nujnih obiskov ni mogoče obravnavati ločeno od organizacije in dostopnosti preostalega zdravstvenega sistema.

Mariborska urgenca opozorila na širše težave

Na resnost razmer v slovenski urgentni medicini je v zadnjem obdobju posebej opozorilo dogajanje v UKC Maribor.

Po odstopu predstojnika urgentnega centra Gregorja Prosena so tamkajšnji urgentni zdravniki javno opozorili na pomanjkanje kadra, preobremenjenost zaposlenih in organizacijske težave, ki otežujejo delo.

Med drugim so izpostavili tudi paciente, ki po opravljeni urgentni obravnavi ostajajo v urgentnem centru, ker zanje ni ustreznih prostih zmogljivosti na bolnišničnih oddelkih oziroma drugje v sistemu.

Takšni pacienti še naprej potrebujejo zdravstveno oskrbo, zato dodatno obremenjujejo osebje, ki mora hkrati sprejemati in obravnavati nove nujne primere.

Opozorila iz Maribora so tako odprla vprašanje, ali so slovenski urgentni centri ob sedanji organizaciji in kadrovskih razmerah dolgoročno sposobni zagotavljati nemoteno obravnavo vseh pacientov.

Na 30 razpisanih specializacij le 15 prijav

Pomanjkanje zdravnikov urgentne medicine se kaže tudi pri zanimanju za specializacijo.

Po podatkih Ministrstva za zdravje je bilo na letošnjem spomladanskem razpisu za specializacijo iz urgentne medicine na voljo 30 mest, vendar so prejeli le 15 prijav. Polovica razpisanih mest je tako ostala nezasedena.

Za primerjavo: v zadnjih petih letih je bilo na letni ravni povprečno odobrenih 11,6 specializacij iz urgentne medicine.

Ministrstvo je zato uvedlo dodatne spodbude za izbiro te specializacije, za študijsko leto 2026/2027 pa je predvidelo tudi 20 kadrovskih štipendij za študente medicine, ki se bodo po končanem študiju zavezali prijaviti na razpis za specializacijo iz urgentne medicine.

Marca letos so sprejeli tudi strategijo upravljanja in razvoja zdravstvenih delavcev za obdobje 2026–2036, ki med ključnimi cilji predvideva sistematično spremljanje in načrtovanje kadrovskih potreb.

Ministrstvo priznava sistemski problem

Na Ministrstvu za zdravje opozorila iz urgentnih centrov razumejo kot pokazatelj širših težav v sistemu nujne medicinske pomoči.

Med dolgoročnimi rešitvami napovedujejo jasnejšo ureditev mreže urgentnih in satelitskih urgentnih centrov, opredelitev delovnega mesta urgentnega zdravnika ter ustrezne spodbude za dolgoročno ohranjanje kadra.

Med že sprejetimi kratkoročnimi ukrepi izpostavljajo spremembe zakonodaje, ki urejajo vključevanje zdravstvenih delavcev v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, in povečanje sredstev za izvajanje urgentnih dejavnosti.

Toda za prebivalce slovenske Istre ostaja ključno vprašanje, kako zagotoviti dovolj zdravstvenega osebja v urgentnem centru, ki mora poleg rednih obremenitev vsako leto obvladovati še izrazit porast pacientov med turistično sezono.

Odgovori SB Izola in Ministrstva za zdravje potrjujejo, da kadrovska stiska ni omejena na posamezne urgentne centre. Z njo se soočajo po vsej Sloveniji, tudi v Izoli, kjer se obremenitve v poletnih mesecih še povečajo.