Slovenija je kajenje v zaprtih javnih prostorih in delovnih prostorih prepovedala leta 2007. Ukrep je temeljito spremenil podobo gostinskih lokalov, kjer so bili oblaki cigaretnega dima pred tem nekaj povsem običajnega.
Zato ni presenetljivo, da je informacija o morebitnem rahljanju kadilske zakonodaje sprožila številne odzive. Povod je bil osnutek zakona o preventivi in zdravem življenjskem slogu, ki ga pripravlja ministrstvo za zdravje in bi lahko nadomestil obstoječo zakonodajo na področju tobaka in alkohola.
Kaj je bilo v osnutku tako spornega?
Delovni dokument, ki ga je pridobil Radio Slovenija, ni vseboval več določb, ki trenutno omejujejo uporabo tobačnih izdelkov in prodajo alkohola.
Med drugim v njem ni bilo prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih, na šolskih zemljiščih in v avtomobilih ob prisotnosti mladoletnih oseb.
Prav tako je manjkala prepoved arom v elektronskih cigaretah, ki je bila uvedena z namenom zmanjševanja privlačnosti teh izdelkov, predvsem med mladimi.
Spremembe bi lahko posegle tudi na področje alkohola. V osnutku namreč ni bilo omejitve prodaje alkoholnih pijač med 21. in 7. uro v trgovinah in na bencinskih servisih ter prepovedi prodaje žganih pijač pred 10. uro v gostinskih obratih.
Dokument je med drugim odpiral tudi možnost prodaje in strežbe alkohola na prireditvah v vzgojno-izobraževalnih ustanovah, kadar tam ne poteka pouk.
Minister: Prepoved kajenja ostaja
Po številnih odzivih se je oglasil minister za zdravje Tadej Ostrc, ki je zanikal, da bi ministrstvo načrtovalo odpravo prepovedi kajenja v zaprtih javnih prostorih.
Poudaril je, da dokument, ki je zaokrožil v javnosti, ni uraden oziroma potrjen zakonski predlog, temveč nedokončan delovni osnutek, ki vsebuje različne pobude in možnosti.
Po njegovih zagotovilih ne nameravajo odpraviti niti prepovedi kajenja na šolskih igriščih in v vozilih, kadar so v njih otroci, niti prepovedi arom v elektronskih cigaretah.
Minister zagotavlja, da bodo obstoječe določbe, namenjene varovanju zdravja pred škodljivimi učinki tobaka, ohranili tudi v novi zakonodaji.
Napovedal je tudi preverjanje okoliščin nastanka in posredovanja dokumenta v javnost.
Stroka opozorila na posledice morebitnega popuščanja
Že sama možnost, da bi se Slovenija vrnila k manj strogim omejitvam kajenja, je povzročila zaskrbljenost med zdravstvenimi strokovnjaki.
Ti opozarjajo, da je prepoved kajenja v zaprtih javnih prostorih pomemben javnozdravstveni ukrep, saj zmanjšuje izpostavljenost tobačnemu dimu tudi pri ljudeh, ki sami ne kadijo.
Posebej izpostavljajo zaščito otrok in mladostnikov ter preprečevanje začetka kajenja.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje se je delež kadilcev v Sloveniji med letoma 2019 in 2025 zmanjšal s 23,2 na 20,9 odstotka.
Na inštitutu zagovarjajo nadaljnje ukrepe za zmanjševanje uporabe tobačnih izdelkov, med drugim spremembe davčne politike in omejevanje njihove dostopnosti.
Kaj pa prodaja alkohola?
Medtem ko je minister glede prepovedi kajenja podal jasno zagotovilo, ostajajo morebitne spremembe alkoholne zakonodaje predmet nadaljnjih strokovnih razprav.
Po njegovih besedah je treba preveriti učinkovitost veljavnih ukrepov in presoditi, ali še vedno dosegajo zastavljene cilje.
Namen novega zakona naj bi bil povezati doslej ločeno urejena področja preventive, zmanjšati podvajanje predpisov in vzpostaviti jasnejše kazalnike uspešnosti posameznih ukrepov.
Minister poudarja, da cilj ni spodbujanje uživanja alkohola, temveč zmanjševanje njegovih škodljivih posledic in boljša zaščita mladoletnih.
Kaj torej velja danes?
Za zdaj se za kadilce in gostince nič ne spreminja. Kajenje v zaprtih javnih prostorih ostaja prepovedano, prav tako še naprej veljajo druge zakonske omejitve glede uporabe tobačnih izdelkov.
Dokument, ki je sprožil razpravo, ni potrjen predlog zakona in še ne pomeni spremembe veljavnih pravil.
O tem, kakšna bo končna vsebina nove preventivne zakonodaje, bodo odločali šele v nadaljnjem postopku njene priprave.
Minister Ostrc je za danes napovedal tudi novinarsko konferenco, na kateri naj bi podrobneje pojasnil okoliščine nastanka spornega osnutka in nadaljnje načrte ministrstva.
