Na posvetovalnem referendumu, ki je potekal v nedeljo, 11. oktobra, so volivci odločali o tem, ali naj se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbenokoristnega dela.
Po podatkih ob 99,98 odstotka preštetih glasovnic je na ravni Slovenije predlog podprlo 60,54 odstotka volivcev, proti pa jih je glasovalo 39,46 odstotka. Razlika med zagovorniki in nasprotniki je tako znašala 21,08 odstotne točke.
V slovenski Istri je bil izid nasproten. V vseh štirih volilnih okrajih – Koper 1, Koper 2, Izola in Piran – je večina volivcev glasovala proti predlaganemu pogojevanju denarne socialne pomoči.
Največ nasprotnikov v Kopru, najtesnejši izid v okraju Koper 2
Najizrazitejše nasprotovanje predlogu so izrazili volivci v volilnem okraju Koper 1, kjer je proti glasovalo 57,16 odstotka volivcev, za pa 42,84 odstotka. Volilna udeležba je znašala 46,99 odstotka.
Podobno so glasovali v Izoli, kjer je pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristnim delom nasprotovalo 54,11 odstotka volivcev, podprlo pa ga je 45,89 odstotka. Volilna udeležba je dosegla 49,80 odstotka.
V Piranu je proti predlogu glasovalo 52,84 odstotka volivcev, za pa 47,16 odstotka. Udeležba je bila s 44,29 odstotka najnižja med štirimi istrskimi volilnimi okraji.
Najtesnejši izid so zabeležili v volilnem okraju Koper 2. Tam je proti glasovalo 51,04 odstotka volivcev, za pa 48,96 odstotka. Razlika je znašala le 2,08 odstotne točke. Volilna udeležba je bila 50,29-odstotna, kar je največ med obravnavanimi istrskimi okraji.
Istra glasovala drugače od večine Slovenije
Primerjava rezultatov razkriva izrazito razliko med slovensko Istro in državnim povprečjem.
V Sloveniji je pogojevanje denarne socialne pomoči z družbenokoristnim delom podprlo več kot šest od desetih volivcev, v istrskih volilnih okrajih pa delež glasov za nikjer ni dosegel polovice.
Največje odstopanje od državnega rezultata so zabeležili v okraju Koper 1, kjer je bil delež glasov za 17,70 odstotne točke nižji od slovenskega povprečja.
V Izoli je bil delež podpornikov za 14,65 odstotne točke nižji od državnega povprečja, v Piranu za 13,38 odstotne točke, v okraju Koper 2 pa za 11,58 odstotne točke.
Razlike so opazne tudi pri volilni udeležbi. Medtem ko se je referenduma na državni ravni udeležilo 54,55 odstotka volilnih upravičencev, je bila udeležba v vseh štirih istrskih okrajih nižja.
Najnižjo so zabeležili v Piranu, kjer je bila za 10,26 odstotne točke pod državnim povprečjem.
O čem so volivci odločali?
Referendumsko vprašanje se je glasilo:
Ali ste za to, da se pravica do denarne socialne pomoči za delovno sposobne osebe, ki nimajo objektivnih ovir za delo, pogojuje z njihovim aktivnim opravljanjem družbeno koristnega dela?
Predlog se torej ni nanašal na vse prejemnike denarne socialne pomoči, temveč na tiste, ki so sposobni za delo in nimajo objektivnih ovir, zaradi katerih dela ne bi mogli opravljati.
Glas ZA je pomenil podporo uvedbi takšnega pogoja, glas PROTI pa nasprotovanje predlagani spremembi.
Zagovorniki predloga so poudarjali načelo vzajemnosti in odgovornosti prejemnikov socialne pomoči ter možnost njihovega aktivnejšega vključevanja v družbo. Pomisleki glede predloga pa so se nanašali predvsem na njegovo izvedbo, varstvo socialnih pravic in vprašanje, kako bi država ugotavljala, kdo je dejansko sposoben opravljati družbenokoristno delo.
Referendumsko vprašanje namreč ni določalo, koliko ur bi morali upravičenci delati, kakšne naloge bi opravljali in kdo bi delo organiziral. Te podrobnosti bi bilo treba urediti z zakonodajo, če bi se država odločila za uvedbo takšnega sistema.
Izid referenduma ni pravno zavezujoč
Pomembno je poudariti, da je bil referendum o socialni pomoči posvetovalne narave.
To pomeni, da volivci niso neposredno odločali o sprejetju ali zavrnitvi konkretnega zakona, temveč so izrazili svoje stališče do predlagane ureditve.
Izid zato državnega zbora in vlade pravno ne zavezuje. Morebitna uvedba pogojevanja socialne pomoči z družbenokoristnim delom bi zahtevala ustrezne spremembe zakonodaje.
V vseh štirih istrskih okrajih večina proti
Rezultati posvetovalnega referenduma tako kažejo na različna stališča volivcev v slovenski Istri in na državni ravni.
Medtem ko je večina slovenskih volivcev podprla predlog, da bi morali delovno sposobni prejemniki denarne socialne pomoči brez objektivnih ovir za delo opravljati družbenokoristno delo, so v vseh štirih istrskih volilnih okrajih prevladali glasovi proti.
Razlika je bila najbolj izrazita v okraju Koper 1, medtem ko je bil izid v okraju Koper 2 skoraj izenačen.
