Med živila, ki lahko predstavljajo tveganje, sodijo tudi nepasterizirano mleko in izdelki iz njega ter surovo sadje in zelenjava, onesnažena z bakterijo. Do okužbe lahko pride tudi zaradi nepravilnega ravnanja s hrano, na primer če ta pride v stik s surovim mesom, umazanimi rokami ali onesnaženimi kuhinjskimi površinami.
Kako se salmonela prenaša?
Do okužbe lahko pride, ko se bakterija s surovega živila prenese na že pripravljeno hrano. To se lahko zgodi prek noža, deske za rezanje ali drugega kuhinjskega pribora, če ga med pripravo različnih živil ne očistimo ustrezno.
Salmonela se lahko prenaša tudi z neposrednim stikom z okuženimi živalmi, med drugim plazilci in nekaterimi hišnimi ljubljenčki. Možen je tudi prenos z osebe na osebo po fekalno-oralni poti, predvsem zaradi nezadostne higiene rok po uporabi stranišča.
Pomembno je zato dosledno umivanje rok, ločevanje surovih in pripravljenih živil ter ustrezna toplotna obdelava hrane. Tudi živilo, ki je videti sveže, ni nujno varno.
Salmonela v paradižnikih iz Italije: pošiljke prispele tudi v Slovenijo
Kateri so prvi simptomi okužbe s salmonelo?
Simptomi se običajno pojavijo od šestih ur do šestih dni po zaužitju bakterije. Pri večini obolelih težave trajajo od štiri do sedem dni.
Najpogostejši znaki okužbe so:
- driska, ki lahko v nekaterih primerih vsebuje kri,
- krči in bolečine v trebuhu,
- povišana telesna temperatura,
- slabost in bruhanje,
- glavobol in zmanjšan apetit.
Potek bolezni je lahko blag, vendar lahko pogosta driska in bruhanje povzročita tudi resno dehidracijo. Pri večini sicer zdravih ljudi okužba mine brez posebnega zdravljenja, kljub temu pa je pomembno nadomeščanje izgubljene tekočine.
Kdaj je salmonela lahko nevarna?
Posebno pozorni morajo biti starši majhnih otrok, starejši in ljudje z oslabljenim imunskim sistemom. Pri njih je tveganje za hujši potek bolezni in zaplete večje. V redkih primerih se lahko okužba razširi iz črevesja v krvni obtok ali druge dele telesa.
Zdravniško pomoč je treba poiskati ob krvavi driski, visoki telesni temperaturi, dolgotrajni driski ali bruhanju ter znakih dehidracije. Med opozorilne znake sodijo zelo redko uriniranje, suha usta, omotica in izrazita oslabelost.
Pri dojenčkih in majhnih otrocih je potrebna še posebna previdnost, saj lahko zaradi izgube tekočine hitro pride do resnih težav. Če otrok težko pije, je nenavadno zaspan ali zelo malo urinira, je treba nemudoma poiskati zdravniško pomoč.
Kako zdravimo okužbo s salmonelo?
Zdravljenje pri večini sicer zdravih ljudi temelji na nadomeščanju tekočine in elektrolitov, s čimer preprečujemo dehidracijo. Pri izrazitejših težavah je lahko potrebna tudi zdravniška obravnava.
Antibiotiki pri blagih in zmernih okužbah praviloma niso potrebni. Zdravnik jih lahko predpiše pri težjem poteku bolezni ali kadar obstaja povečano tveganje za zaplete.
Antibiotikov zato ne smemo jemati na lastno pest. Če so simptomi izraziti ali obstaja sum na salmonelozo, lahko zdravnik presodi, ali so potrebne laboratorijske preiskave in dodatno zdravljenje.
