Zahteve stavke Woltovih dostavljavcev
Med ključnimi zahtevami stavkajočih so najmanj 20 evrov bruto za vsako uro razpoložljivosti, začasna ustavitev vključevanja novih dostavljavcev, učinkovitejša osebna podpora med delom na terenu ter jasnejši in preglednejši obračun plačil. Od vodstva platforme pričakujejo pogovor in konkretne odgovore na svoje zahteve.
Kako se razmere odražajo v praksi v slovenski Istri, smo preverili pri koprskem dostavljavcu, ki za Wolt že več let dela prek študentske napotnice, predvsem na območju Kopra in Izole.
Opisal nam je spremembe pri obračunavanju dostav, razlike v zaslužku med turistično sezono in preostalim delom leta ter stroške, ki vplivajo na končni izkupiček. Njegove izkušnje osvetljujejo razmere na terenu, vendar ne predstavljajo nujno položaja vseh dostavljavcev.
Poleti več naročil, jeseni več konkurence
Za koprskega sogovornika je poletna turistična sezona praviloma najugodnejši del leta. Takrat je v slovenski Istri več turistov in posledično več naročil, na platformi pa je po njegovih izkušnjah hkrati manj dostavljavcev kot po koncu poletja. Jeseni se razmere spremenijo: število dostavljavcev se poveča, zunaj turistične sezone pa je naročil manj, zato si več ljudi deli manj priložnosti za delo.
Na dejanski urni zaslužek vpliva tudi razporeditev naročil čez dan. Največ jih je praviloma v času kosil in večerij, medtem ko lahko dostavljavec v drugih delih dneva dlje čaka na naslednje naročilo. Po izkušnjah sogovornika lahko v eni uri prejme tudi le eno ali dve naročili, tudi če je v aplikaciji na voljo dlje časa.
Od enotne postavke do plačila glede na pot
Po besedah sogovornika se je način obračunavanja dostav v zadnjih letih precej spremenil. V preteklosti je osnovno plačilo po njegovi izkušnji znašalo 2,70 evra na dostavo, pri določenem načinu dela prek samostojnega podjetnika pa 3,50 evra. Danes je plačilo bolj odvisno od posamezne dostave, zato se zneski lahko precej razlikujejo.
Za krajšo dostavo, ki jo opiše kot primer:
… denimo od McDonald’sa do Planeta Koper, lahko dostavljavec prejme približno 1,80 do dva evra, za dostavo v Izolo ali na bolj oddaljeno lokacijo pa okoli pet do šest evrov. Višje plačilo za posamezno dostavo ne pomeni nujno tudi večjega urnega zaslužka. Daljša pot zahteva več časa in goriva, dostavljavec pa ima lahko zaradi nje manj možnosti za sprejem naslednjega naročila.
Na višino plačila vplivajo tudi razdalja do restavracije oziroma trgovine, pot do stranke in vrsta naročila. Pri večjih nakupih, denimo v Intersparu, lahko vlogo igra tudi zahtevnost dostave.
Sogovornik opozarja, da se lahko plačili za dostavi s podobno skupno razdaljo razlikujeta. Če je v prvem primeru restavracija blizu, stranka pa bolj oddaljena, lahko dostavljavec prejme tri evre; če se mora do restavracije peljati dlje, stranka pa je nato oddaljena le nekaj sto metrov, lahko za dostavo prejme 2,50 evra.
Prav razlike med posameznimi naročili so po njegovem mnenju eden od razlogov, da si dostavljavci želijo preglednejšega obračuna, iz katerega bi bilo jasno razvidno, kako posamezni deli poti vplivajo na končno plačilo.
Koliko znašajo bonusi, ki pomembno vplivajo na zaslužek
Po izkušnjah dostavljalca bonusi pogosto znašajo približno 30 do 40 odstotkov, ob določenih priložnostih pa so lahko precej višji. Ob dežju in drugih neugodnih vremenskih razmerah lahko po njegovih navedbah dosežejo tudi 70, 80 ali 90 odstotkov naročila.
Sogovornik dodaja, da so bili bonusi pred tremi ali štirimi leti redkejši, danes pa pomembno vplivajo na končno plačilo. Višji dodatki so lahko povezani z zahtevnejšimi razmerami na cesti, vendar sami po sebi ne zagotavljajo večjega skupnega zaslužka. Če je naročil manjše ali dostavljavec med njimi dolgo čaka, je lahko njegov urni izkupiček kljub višjemu plačilu za posamezno dostavo skromnejši.
»Če primerjaš plačila izpred dveh ali treh let z današnjimi in odšteješ bonuse, si na istem,« spremembe povzema sogovornik. Po njegovih besedah so se osnovna plačila za dostave postopoma zniževala, bonusi pa so postali pomemben del končnega zneska.
Koliko lahko zasluži študentski dostavljavec?
Zaslužek je precej odvisen od sezone, povpraševanja in časa, ki ga dostavljavec dejansko porabi za dostave. Sogovornik pravi, da je v poletnih mesecih, ko je naročil več, njegov urni zaslužek občutno višji kot v preostalem delu leta.
»Poleti, od junija do konca avgusta, sem v povprečju zaslužil od 15 do 20 evrov bruto na uro,« pojasnjuje.
Zunaj poletne sezone je njegov povprečni urni zaslužek praviloma bližje desetim evrom bruto, ob slabših dneh, ko na naročila čaka dlje, pa lahko pade na osem ali devet evrov. Gre za osebno oceno sogovornika, ki dela prek študentske napotnice, in ne za zagotovljen ali enoten zaslužek vseh dostavljavcev.
Visoki prihodki še ne pomenijo visokega zaslužka
Pri presoji dejanskega izkupička je treba upoštevati tudi stroške, ki jih dostavljavec krije sam. Mednje sodijo gorivo, vzdrževanje in obraba vozila ter drugi izdatki, povezani z delom. Višina stroškov je odvisna od uporabljenega vozila, obsega dostav in načina dela.
»Če kot dostavljavec zaslužiš od 3000 do 3500 evrov na mesec, to še ne pomeni, da ti toliko tudi ostane,«
opozarja sogovornik. Pri tem je pomembno razlikovati med študentskim delom in delom prek samostojnega podjetnika. Pri študentskem delu se obračunavajo dajatve, povezane s študentskim delom, medtem ko imajo samostojni podjetniki tudi obveznosti glede prispevkov in druge stroške poslovanja. Zato prihodkov pri različnih oblikah dela ni mogoče neposredno primerjati brez upoštevanja načina obračuna in stroškov.
Na končni izkupiček vplivajo tudi obdobja, ko dostavljavec ne more delati zaradi bolezni ali dopusta, pa tudi dnevi, ko je naročil premalo. Nekateri stroški lahko nastajajo tudi takrat, ko prihodkov ni. Zato je treba ločiti med bruto prihodki in zneskom, ki ostane po vseh stroških.
Sogovornik pogreša hitrejšo podporo
Dostavljavci se med delom srečujejo tudi s praktičnimi težavami. Stranka se lahko ne oglasi, naročilo v restavraciji še ni pripravljeno ali pa se med prevozom poškoduje del naročila. V takšnih primerih se morajo obrniti na podporo, pri čemer lahko po izkušnjah sogovornika na odgovor čakajo od pet do deset minut.
»Včasih je bila podpora precej hitrejša,« pravi. Po njegovih izkušnjah so podporo v preteklosti pogosto zagotavljali zaposleni iz Slovenije, danes pa dostavljavci odgovore prejemajo tudi iz drugih držav.
Komunikacija lahko poteka s pomočjo samodejnega prevajanja iz angleščine v slovenščino, pri katerem včasih pride do nesporazumov. Dostavljavci si zato želijo hitrejše in bolj osebne podpore, ki bi razumela konkretne težave na terenu in jim pomagala, da bi jih čim prej rešili ter nadaljevali z delom.
Koprski dostavljavci naj bi za stavko izvedeli iz medijev
Po navedbah sogovornika so dostavljavci v Kopru za današnjo stavko izvedeli iz medijev, ne pa prek internih komunikacijskih kanalov. Današnji zbor je zaznamoval tudi spomin na 26-letnega dostavljavca, ki je v soboto umrl v prometni nesreči med dostavo hrane v Mariboru.
Pri Woltu so za STA sporočili, da o načrtovanem protestu niso bili obveščeni. Obenem so poudarili, da pomisleke dostavljavcev jemljejo resno in da so odprti za dialog.
