Pred 35 leti se je prav v Kopru sklenilo eno ključnih poglavij slovenskega osamosvajanja. V noči s 25. na 26. oktober 1991 je koprsko pristanišče zapustila zadnja ladja z vojaki Jugoslovanske ljudske armade (JLA). S tem se je dokončno končala prisotnost jugoslovanske vojske na slovenskem ozemlju, Slovenija pa je tudi dejansko uveljavila svojo suverenost.
V spomin na ta zgodovinski dogodek od leta 2015 praznujemo dan suverenosti. Letos je ob 35. obletnici odhoda JLA osrednje prizorišče državnega praznovanja Koper, mesto, ki je imelo pomembno vlogo v sklepnem delu slovenskega osamosvojitvenega procesa.
Na Ukmarjevem trgu bo spregovoril Janez Janša
Državna proslava se bo začela ob 11. uri na Ukmarjevem trgu. Slavnostni govornik bo predsednik vlade Janez Janša, ki je zbrane ob odhodu zadnjih vojakov JLA nagovoril že leta 1991, takrat kot minister za obrambo.
Letošnjo slovesnost so organizatorji poimenovali državna proslava ob dnevu suverenosti in 35. obletnici osvoboditve Slovenije. Prav uporaba izraza osvoboditev je v dneh pred praznikom sprožila številne odzive in politična nesoglasja.
Praznovanje se je začelo že v soboto z dnevom odprtih vrat, na katerem so Slovenska vojska, policija in Uprava RS za zaščito in reševanje obiskovalcem predstavile svoje delovanje, opremo in poklicne možnosti.
Pod režijo Katje Pegan: glasba, poezija in sporočilo o suverenosti
Pod scenarij in režijo letošnje državne proslave se podpisuje gledališka režiserka Katja Pegan. Slovesnost bo zasnovana kot preplet glasbe, slovenske poezije in proze, pri čemer bo pomembno vlogo imela tudi posebna odrska postavitev ob morju.
Kot je Pegan pojasnila v izjavi, ki jo je objavila Vlada Republike Slovenije, bo prizorišče segalo od Ukmarjevega trga prek promenade do carinskega pomola, ob katerem bosta dve vojaški ladji. V ospredju bo velika, odprta odrska postavitev, vsebino slovesnosti pa bodo oblikovali glasba Združenega orkestra Slovenske vojske in Policije ter izbrana dela slovenske književnosti.
Pegan je ob predstavitvi koncepta poudarila tudi širši pomen državne suverenosti. Po njenem mnenju samostojna država ni zgolj dosežek preteklosti, temveč prostor, v katerem lahko ljudje svobodno ustvarjajo, razmišljajo in uresničujejo skupne vrednote.
»Suverenost ni le dediščina preteklosti, ampak tudi naloga sedanjosti in zaveza prihodnosti,« je poudarila režiserka.
Scenaristka ter režiserka proslave ob dnevu suverenosti in 35. obletnici osvoboditve Republike Slovenije Katja Pegan: Na prizorišču od Ukmarjevega trga prek promenade do carinskega pomola, ki ga oklepata dve vojaški ladji, bo v ospredju velika in odprta odrska postavitev. Vsebino bodo nosili glasba Združenega orkestra Slovenske vojske in Policije ter slovenska poezija in proza.
— Vlada Republike Slovenije (@vladaRS) October 22, 2026
Predsednica republike se proslave ne bo udeležila
Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v petek sporočila, da se državne proslave v Kopru ne bo udeležila. Odločitev je pojasnila z nestrinjanjem glede nekaterih potez organizatorjev in vlade, predvsem zaradi poimenovanja slovesnosti, sprememb protokola ter odnosa do veteranskih organizacij.
Kot je navedla, je sprva pristala na željo predsednika vlade, da bi bil edini slavnostni govornik, sama pa bi se proslave udeležila kot gostja. Pozneje se je zaradi nadaljnjega dogajanja odločila drugače.
Posebej je opozorila na uporabo izraza osvoboditev Slovenije. Po njenem prepričanju je treba spoštovati zgodovinsko dejstvo, da se je Slovenija leta 1991 osamosvojila, ter uradno poimenovanje državnega praznika.
To bo prva državna proslava v njenem predsedniškem mandatu, ki se je ne bo udeležila.
Pirc Musar v poslanici: »Povezani smo kot narod močnejši«
Predsednica republike je danes ob dnevu suverenosti objavila tudi praznično poslanico, v kateri je spomnila na zgodovinski pomen osamosvojitve in poudarila, da samostojna država ni nastala sama od sebe, temveč je bila rezultat dolgoletnih prizadevanj, poguma in sodelovanja.
Spomnila je na negotovost, ki je spremljala osamosvojitveni proces, ter na številne pritiske, s katerimi se je Slovenija soočala ob razhajanju z nekdanjo skupno državo. Po njenih besedah je bil uspeh mogoč zaradi skupnega delovanja ljudi različnih generacij, prepričanj in življenjskih poti.
Ob tem je izrazila hvaležnost pripadnicam in pripadnikom Teritorialne obrambe, milice in civilne obrambe ter vsem državljanom, ki so prispevali k nastanku samostojne Slovenije.
V poslanici se je znova dotaknila tudi izključitve praporščakov Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije z državne proslave. Poudarila je, da odnos države do vojnih veteranov odraža njeno politično in družbeno zrelost ter spoštovanje do zgodovinske dediščine.
Predsednica je izpostavila tudi odgovornost, ki jo prinaša suverenost. Ta po njenem mnenju ne pomeni zgolj pravice do samostojnega odločanja o prihodnosti, temveč tudi dolžnost graditi pravično, varno in solidarno družbo.
»Povezani smo kot narod močnejši, to pa ne zahteva enakih pogledov, temveč pripravljenost poslušati, sodelovati in spoštovati drug drugega,« je zapisala.
Državljane je pozvala, naj ob prazniku več pozornosti namenijo medsebojnim odnosom, odgovornosti do skupnosti in dejanjem, s katerimi vsakodnevno prispevajo k razvoju države.
Politična razhajanja tudi zaradi praporščakov
Poleg predsednice republike so udeležbo na današnji slovesnosti odpovedali tudi predstavniki opozicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica.
Med osrednjimi razlogi za nasprotovanje so poimenovanje slovesnosti, spremembe pri njeni organizaciji in odločitev, da na proslavo niso bili povabljeni praporščaki Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije.
Pomisleke glede poimenovanja in sodelovanja praporščakov so izrazile tudi nekatere veteranske organizacije. Opozorile so, da bi morala državna proslava spoštovati uradno ime praznika in povezovati različne organizacije, ki ohranjajo spomin na slovensko zgodovino.
Predsednik vlade Janez Janša je v odzivu na očitke sporočil, da so na slovesnosti dobrodošli vsi, vendar brez simbolov, ki jih sam označuje za simbole agresorja.
Različna stališča glede zgodovinske simbolike in organizacije praznovanja so tako zaznamovala dneve pred pomembno obletnico, ki sicer spominja na enega odločilnih trenutkov slovenske državnosti.
Mandatar za sestavo vlade Janez Jansa.
Zakaj je 25. oktober pomemben za Slovenijo?
Slovenija je samostojnost razglasila 26. junija 1991, že naslednji dan pa se je začel oboroženi spopad z Jugoslovansko ljudsko armado. Desetdnevna vojna se je končala s pogajanji na Brionih, kjer je bil ob posredovanju mednarodne skupnosti dosežen dogovor o prekinitvi sovražnosti in trimesečnem moratoriju na izvajanje osamosvojitvenih odločitev.
Jugoslovansko predsedstvo je nato sprejelo odločitev o umiku JLA iz Slovenije. Umik je potekal postopoma, zadnji vojaki pa so slovensko ozemlje zapustili prek koprskega pristanišča v noči s 25. na 26. oktober 1991.
Ta dogodek je pomenil dokončno uveljavitev slovenske suverenosti nad njenim ozemljem in zaključek pomembnega dela osamosvojitvenega procesa.
Petintrideset let pozneje se Slovenija tega zgodovinskega trenutka znova spominja prav v Kopru, kjer se je leta 1991 končala prisotnost JLA.
Zaradi državne proslave tudi prometne zapore
Današnja državna proslava vpliva tudi na prometno ureditev v središču Kopra.
Ukmarjev trg je zaradi priprav in izvedbe slovesnosti popolnoma zaprt od srede, 21. oktobra, do ponedeljka, 26. oktobra, do 13. ure.
Danes med 6. in 15. uro velja tudi popolna zapora Pristaniške ulice od krožišča s Piransko cesto.
Mestna občina Koper voznike in druge udeležence v prometu poziva, naj upoštevajo navodila policije, varnostnikov in rediteljev.
