Električni skiroji omogočajo hitro premikanje po mestih, a lahko zaradi neprilagojene hitrosti in nevarnega ravnanja voznikov predstavljajo tveganje za pešce in druge udeležence v prometu. Na to opozarjajo tudi mladi, ki so sodelovali v anketi U-Report, ki jo je izvedel UNICEF Slovenija.
Kot je poročal tudi N1, je kar 85 odstotkov sodelujočih ocenilo, da nekateri mladi z električnimi skiroji in skuterji vozijo prehitro, 73 odstotkov pa jih je navedlo, da se ob njih kot pešci ne počutijo varno.
Največ težav tam, kjer se srečujejo pešci in vozniki skirojev
Rezultati ankete kažejo, da nevarnost ni omejena na prometne ceste. Mladi kot posebej problematične zaznavajo površine, na katerih se srečujejo pešci, kolesarji in uporabniki drugih prevoznih sredstev.
Kar 43 odstotkov sodelujočih meni, da je nevarna vožnja težava povsod, kjer se srečujejo različni udeleženci v prometu, 30 odstotkov pa jih posebej izpostavlja pločnike in območja z večjim številom pešcev.
Med najpogosteje opaženimi nevarnimi ravnanji so vijuganje med pešci in vožnja po površinah, namenjenih pešcem, kar je izpostavilo 26 odstotkov sodelujočih. Po 18 odstotkov jih opozarja na prehitro vožnjo po naseljih ter dirkanje in tekmovanje s prijatelji.
Med težavami so mladi navedli še neupoštevanje prometnih pravil, vožnjo brez čelade in prevažanje dveh oseb na skiroju, ki temu ni namenjen.
Da ne gre zgolj za občutek ogroženosti, kaže tudi podatek, da je 31 odstotkov sodelujočih v zadnjem letu že doživelo neprijetno izkušnjo zaradi voznika električnega skiroja ali skuterja, ki ni spoštoval pravil.
Nevarna vožnja kot dokazovanje pred prijatelji
Zanimiv del raziskave se nanaša na razloge, zaradi katerih se nekateri mladi odločajo za tvegano vožnjo.
Skoraj polovica sodelujočih, 47 odstotkov, meni, da želijo posamezniki s takšnim vedenjem narediti vtis na prijatelje. Petina jih nevarno vožnjo povezuje z iskanjem zabave in adrenalina, 15 odstotkov pa jih ocenjuje, da se vozniki ne zavedajo dovolj posledic svojega ravnanja.
Pomembno vlogo ima tudi odziv okolice.
Po opažanjih 36 odstotkov sodelujočih drugi mladi nevarnega voznika pogosto posnemajo, 15 odstotkov pa jih meni, da ga prijatelji celo spodbujajo k hitrejši vožnji.
Četrtina mladih opaža, da vrstniki takšno vedenje preprosto prezrejo. Le štirje odstotki sodelujočih so navedli, da nekdo nevarnega voznika opozori, naj zmanjša hitrost oziroma preneha s tveganim ravnanjem.
Več kot polovica mladih želi strožji nadzor in višje kazni
Ko so sodelujoče vprašali, kateri ukrepi bi najbolj pripomogli k varnejšemu prometu, jih je 53 odstotkov izbralo večji nadzor in višje kazni.
Štirinajst odstotkov jih meni, da bi bilo treba zagotoviti več varnih prometnih površin, 12 odstotkov jih podpira prikazovanje resničnih posledic prometnih nesreč, prav toliko pa jih poudarja večjo odgovornost staršev.
Osem odstotkov mladih kot najpomembnejši ukrep vidi dodatno ozaveščanje v šolah in na družbenih omrežjih.
Pri vprašanju odgovornosti za varnejšo vožnjo je 37 odstotkov sodelujočih izpostavilo predvsem uporabnike električnih skirojev in skuterjev, 29 odstotkov pa jih meni, da je za varnost odgovorna celotna družba.
NIJZ opozarja tudi na nevarnost poškodb
Na tveganja, povezana z uporabo električnih skirojev, opozarja tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Po njihovih navedbah so med pomembnimi dejavniki poškodb neprilagojena hitrost, neupoštevanje prometnih predpisov, pomanjkanje izkušenj in neuporaba zaščitne čelade.
Posebej opozarjajo, da se uporabniki pogosto odločijo za vožnjo brez predhodnih izkušenj. Po podatkih, ki jih navaja NIJZ, se približno tretjina poškodb z električnimi skiroji zgodi že med prvo vožnjo.
Zato priporočajo, da se vozniki pred vključitvijo v promet najprej naučijo varnega speljevanja, zaviranja in zavijanja na neprometnih površinah.
V Sloveniji je uporaba električnih skirojev v prometu dovoljena osebam, starejšim od 14 let, ter otrokom od dopolnjenega 12. leta do 14. leta, če imajo kolesarsko izkaznico. NIJZ kljub temu otrokom in mladostnikom uporabo teh vozil odsvetuje.
Varnost ni odvisna samo od voznikov
Pri UNICEF-u Slovenija poudarjajo, da večje prometne varnosti ni mogoče doseči zgolj s pozivanjem posameznikov k previdnosti.
Pomembni so tudi ustrezna prometna ureditev, učinkovito izvajanje nadzora, ozaveščanje in odnos vrstnikov do tveganega vedenja.
Rezultati ankete tako odpirajo širše vprašanje, kako zagotoviti varno sobivanje različnih udeležencev v prometu, predvsem na mestnih površinah, kjer je prostora malo, uporabnikov pa veliko.
Električni skiroji so lahko priročna oblika mobilnosti, vendar njihova uporabnost ne sme iti na račun varnosti pešcev.
