Turizem je pomemben del gospodarstva slovenske Istre, vendar njegovi učinki ne ostajajo omejeni na turistične nastanitve, gostinstvo in druge dejavnosti, povezane z obiskovalci. Občutijo jih tudi prebivalci, ki v turističnih krajih živijo vse leto. Kako torej doživljajo turizem in ali menijo, da je turistov v njihovem okolju preveč?
Odgovore ponuja nova raziskava Statističnega urada Republike Slovenije, objavljena 22. oktobra 2026. Podatke o odnosu prebivalcev do turizma so na SURS začeli zbirati v drugem četrtletju lanskega leta, raziskava pa zajema obdobje od aprila do decembra 2025.
Rezultati kažejo, da so prebivalci Slovenije turizmu večinoma naklonjeni, vendar se njihov odnos precej razlikuje glede na območje, v katerem živijo. Med območji, kjer prebivalci najbolj občutijo njegove učinke, izstopajo prav obmorske občine.
V obmorskih občinah skoraj polovica prebivalcev zaznava velik vpliv turizma
Kar 49 odstotkov prebivalcev obmorskih občin ocenjuje, da ima turizem velik vpliv na gospodarstvo, družbo, kulturo in okolje v občini njihovega prebivališča. To je največji delež med vrstami turističnih občin, ki jih je v raziskavi primerjal SURS.
V Ljubljani takšen vpliv zaznava 46 odstotkov prebivalcev, v zdraviliških občinah 35 odstotkov, v gorskih pa 27 odstotkov.
Na ravni celotne Slovenije velik vpliv turizma na občino prebivališča zaznava 26 odstotkov prebivalcev.
Razlika je izrazita. Delež prebivalcev obmorskih občin, ki turizmu pripisujejo velik vpliv na lokalno okolje, je skoraj dvakrat tolikšen kot slovensko povprečje.
Pri tem je pomembno poudariti, da velik vpliv še ne pomeni nujno negativnega vpliva. Raziskava pri tem vprašanju meri predvsem, kako močno prebivalci zaznavajo prisotnost in učinke turizma v svojem okolju, ne pa, ali jih ocenjujejo kot dobre ali slabe.
Skoraj vsak četrti meni, da je turistov preveč
Precej bolj neposreden vpogled v doživljanje turističnega obiska ponujajo odgovori na vprašanje, ali je v občini prebivališča preveč turistov.
V obmorskih občinah je pritrdilno odgovorilo 24 odstotkov prebivalcev. To pomeni, da skoraj vsak četrti prebivalec ocenjuje, da je turistični obisk v njegovem okolju prevelik.
Med primerjanimi vrstami turističnih občin je bil ta delež višji le v Ljubljani, kjer je takšnega mnenja 30 odstotkov prebivalcev. V gorskih občinah je turistov preveč po mnenju 15 odstotkov prebivalcev.
Na ravni celotne Slovenije je delež tistih, ki menijo, da je v njihovi občini turistov preveč, 10-odstoten.
V obmorskih občinah je torej delež prebivalcev, ki zaznavajo preveliko število turistov, 2,4-krat tolikšen kot v Sloveniji nasploh.
Na drugi strani največ prebivalcev, ki menijo, da v njihovi občini ni preveč turistov, živi v zdraviliških občinah, kjer je takšnega mnenja 68 odstotkov vprašanih. Sledijo mestne občine s 64 odstotki in gorske s 55 odstotki.
Turistov je preveč, a turizem je dobrodošel?
Morda najbolj zanimiv del raziskave se pokaže ob primerjavi odgovorov o številu turistov z ocenami splošnega vpliva turizma na občino prebivališča.
Čeprav skoraj četrtina prebivalcev obmorskih občin meni, da je turistov preveč, jih kar 70,2 odstotka vpliv turizma na svojo občino ocenjuje kot pozitiven ali zelo pozitiven.
Negativno ali zelo negativno ga ocenjuje 9,4 odstotka prebivalcev, 17 odstotkov pa njegov vpliv dojema kot nevtralen.
Po deležu pozitivnih ocen obmorske občine zaostajajo le za zdraviliškimi, kjer turizem pozitivno ocenjuje 74,9 odstotka prebivalcev.
Za primerjavo: na ravni Slovenije turizem v svoji občini pozitivno ali zelo pozitivno ocenjuje 56,2 odstotka prebivalcev, negativno ali zelo negativno pa pet odstotkov.
Obmorske občine tako izstopajo v obeh smereh. Po eni strani imajo nadpovprečno visok delež prebivalcev, ki turizem ocenjujejo pozitivno, po drugi pa tudi razmeroma visok delež tistih, ki opozarjajo na preveliko število turistov oziroma njegov negativni vpliv.
Ti podatki ne pomenijo nujno protislovja. Prebivalci lahko prepoznavajo koristi, ki jih turizem prinaša lokalnemu okolju, hkrati pa menijo, da je turistični obisk preobsežen. Ker gre za rezultate ločenih vprašanj, iz objavljenih zbirnih podatkov ni mogoče ugotoviti, koliko posameznikov je izrazilo obe stališči.
Obmorske občine po sprejemanju turizma nad slovenskim povprečjem
SURS je v raziskavi uporabil tudi kazalnik sprejemanja turizma oziroma TAS (Tourism Acceptance Score), ki prikazuje razliko med deležem pozitivnih in negativnih ocen vpliva turizma na občino prebivališča.
V obmorskih občinah je kazalnik dosegel vrednost +61 odstotnih točk, kar je deset odstotnih točk več od slovenskega povprečja (+51).
Najvišji je bil v zdraviliških občinah (+73), najnižji pa v Ljubljani (+43).
Rezultati torej kažejo, da je splošno sprejemanje turizma v obmorskih občinah razmeroma visoko, čeprav tamkajšnji prebivalci pogosteje kot prebivalci večine drugih območij ocenjujejo, da je turistov preveč.
Mladi pogosteje menijo, da je v Sloveniji turistov preveč
Raziskava razkriva tudi zanimive razlike med generacijami.
Na vprašanje, ali je turistov preveč v Sloveniji kot celoti, je pritrdilno odgovorilo 21 odstotkov prebivalcev, starih od 15 do 24 let, med starejšimi od 64 let pa je bil takšnega mnenja 12-odstotni delež.
Mlajši prebivalci torej pogosteje ocenjujejo, da je turistični obisk v državi prevelik.
Raziskava sicer ne pojasnjuje razlogov za te razlike, zato iz podatkov ni mogoče sklepati, ali so povezane s stanovanjskimi razmerami, življenjskim slogom, odnosom do okolja ali drugimi dejavniki.
Turistični obisk raste, vse pomembnejše pa postaja mnenje domačinov
V obdobju, ki ga zajema raziskava, torej v drugem, tretjem in četrtem četrtletju 2025, so v Sloveniji zabeležili šest milijonov prihodov turistov in 15,5 milijona prenočitev.
Tako število prihodov kot prenočitev je bilo za sedem odstotkov večje kot v enakem obdobju leto prej.
Rast turističnega obiska odpira tudi vprašanje, kako meriti uspešnost turističnih destinacij. Število gostov in prenočitev namreč ne pove, kako turizem vpliva na vsakdanje življenje prebivalcev.
Prav zato so na statističnem uradu začeli spremljati tudi odnos lokalnega prebivalstva do turizma. Gre za enega od kazalnikov trajnostnega razvoja turizma, pri katerem poleg gospodarskih učinkov pomembno vlogo igrajo kakovost življenja prebivalcev, ohranjanje okolja in potrebe lokalnih skupnosti.
Kaj rezultati pomenijo za slovensko Istro?
Za slovensko Istro so rezultati posebej zanimivi, saj opozarjajo na razliko med sprejemanjem turizma in doživljanjem njegove intenzivnosti.
Večina prebivalcev obmorskih občin turizem ocenjuje pozitivno, hkrati pa je delež tistih, ki menijo, da je turistov preveč, občutno višji od slovenskega povprečja.
To odpira pomembno vprašanje za prihodnji razvoj turizma na Obali: kako ohraniti njegove pozitivne učinke in hkrati poskrbeti, da turistični obisk ne bi prekomerno obremenjeval lokalnega okolja in vsakdanjega življenja prebivalcev?
Raziskava sama na to vprašanje ne daje odgovora, ponuja pa pomembno izhodišče za razpravo o tem, kakšen turizem si želijo prebivalci turističnih krajev.
Pri interpretaciji je treba upoštevati, da SURS podatke objavlja kot eksperimentalno statistiko, saj se metodologija zbiranja in obdelave še razvija. Podatki temeljijo na vzorčni raziskavi med prebivalci Slovenije, starimi najmanj 15 let. Rezultati za obmorske občine so skupni za to vrsto turističnih občin in jih ni mogoče neposredno pripisati posameznim občinam, kot so Koper, Izola, Piran ali Ankaran.
