Nepokrito vedro s trupli poginulih kokoši. Posušeno truplo v kletki med živimi živalmi. Razbita jajca, pomešana z iztrebki, in kokoši, ki so ponekod skoraj povsem brez perja. Takšne prizore po navedbah Društva AETP prikazujejo novi posnetki iz baterijske reje kokoši v osrednji Sloveniji.
Posnetki so nastali v srednje velikem obratu s kapaciteto več kot 5000 kokoši, ki ima tudi lastno pakirnico jajc. Društvo opozarja, da razmere odpirajo resna vprašanja tako o dobrobiti živali kot o zagotavljanju higiene pri proizvodnji jajc.
VIDEO: Razmere v baterijski reji kokoši v Sloveniji
Posnetki razmer v baterijski reji kokoši v osrednji Sloveniji. Vir: Društvo AETP.
Poginule kokoši v istem prostoru, kjer nastajajo jajca
Po navedbah društva je sredi hleva, v prostoru, kjer kokoši ležejo jajca, stalo nepokrito vedro s trupli poginulih živali v različnih fazah razkroja.
V eni od kletk naj bi med živimi kokošmi ležalo posušeno in sploščeno truplo poginule živali, ena od kokoši pa je delno ležala na njem.
Posnetki po navedbah AETP prikazujejo tudi problematične higienske razmere. Na tleh so bila razbita jajca, zasušena jajčna vsebina in jajčne lupine, pomešane s plastmi starega kurjega gnoja. Trak za odstranjevanje iztrebkov je bil ponekod zapolnjen, odtočne rešetke zamašene, na tleh pa je zastajala tekočina.
V neposredni bližini mesta, kjer se zbirajo jajca, je bila med iztrebki in razbitimi jajci vidna tudi embalaža sredstva proti glodavcem. Na zbirni liniji so bili po navedbah društva ostanki jajčne vsebine in lupin, posamezna jajca pa so ležala na umazani površini.
Minister: jajca iz kletk so najbolj čista
Objava posnetkov sovpada z razpravo o spremembah zakona o zaščiti živali, ki bi lahko podaljšale dovoljeno rejo kokoši v obogatenih kletkah.
Po navedbah društva AETP veljavna zakonodaja predvideva prepoved takšne reje s 1. januarjem 2029, predlagana novela pa bi rok premaknila na 1. januar 2035.
V sporočilu za javnost društvo navaja izjavo s seje parlamentarnega odbora za kmetijstvo, v kateri je bilo podaljšanje utemeljeno tudi s higienskimi vidiki in potrebami javnih ustanov.
»Vam pa moram povedati tudi vidik javnih institucij, bolnišnic, domov za starejše in tako naprej, ki so največji odjemalci teh jajc. Zakaj? Ker so, bi rekel, tehnično gledano najbolj čiste, najmanj tveganja za prenos salmonele in tako naprej, pa še cenejše.«
Društvo AETP takšni argumentaciji nasprotuje in opozarja na znanstvene ugotovitve Evropske agencije za varnost hrane (EFSA), ki pri ocenjevanju reje kokoši obravnava tako tveganja za okužbe s salmonelo kot dobrobit živali.
Ob tem velja poudariti, da umazanija, vidna na posnetkih, sama po sebi še ne dokazuje mikrobiološke oporečnosti jajc. Za takšno ugotovitev bi bile potrebne ustrezne preiskave.
Življenje v kletki: malo prostora, poškodovano perje in nemir
Posnetki po navedbah društva ne razkrivajo le higienskih razmer, temveč tudi posledice življenja kokoši v omejenem prostoru.
Kokoši v obogatenih kletkah imajo omejene možnosti gibanja in izražanja naravnega vedenja. Društvo opozarja, da takšna reja živalim ne omogoča ustreznega zadovoljevanja njihovih vedenjskih potreb.
Na posnetkih je videti kokoši z izrazito izgubo perja na glavi, vratu in repu. Ena od živali je po navedbah društva skoraj povsem brez perja na glavi in vratu.
Izguba perja je lahko povezana s kljuvanjem med živalmi, obrabo zaradi stika z opremo ali drugimi dejavniki. Društvo opozarja tudi na nemir in prerivanje kokoši pri dostopu do krmilnika.
Posnetke so predali pristojni inšpekciji
Društvo AETP je posnetke 9. oktobra 2026 skupaj s strokovnim mnenjem predalo Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
V strokovnem mnenju so po navedbah društva izpostavljene morebitne neskladnosti s predpisi o zaščiti rejnih živali in higieni živil. Med drugim gre za vprašanje odstranjevanja poginulih živali in zagotavljanja ustrezne čistoče jajc.
To sicer ni prvi primer, ko so posnetki iz slovenskih rej kokoši sprožili vprašanja o razmerah v hlevih.
Januarja 2025 so posnetki s farme Kavčič po navedbah društva prikazovali kokoši, ki so nesle jajca na truplih poginulih živali. Društvo je takrat opozorilo tudi na nepravilnosti pri označevanju jajc, ki naj bi se kot ekološka prodajala kljub izvoru iz kletk. Med odjemalci rejca naj bi bilo po javnih evidencah skoraj 300 javnih zavodov.
Bodo kokoši v kletkah ostale še do leta 2035?
Društvo AETP vlado poziva, naj ponovno premisli o podaljšanju prehodnega obdobja za odpravo reje kokoši v kletkah.
Pri tem se sklicuje tudi na nasprotovanje takšni reji v javnosti. Pobudo proti kletkam je po navedbah društva podpisalo skoraj 30.000 prebivalcev Slovenije, v anketah pa naj bi se 94 odstotkom vprašanih zdelo pomembno zaščititi rejne živali.
Predsednik Društva AETP Samo Curk je ob objavi posnetkov posebej izpostavil vprašanje jajc, ki jih za prehrano otrok, bolnikov in starejših kupujejo javne ustanove.
»Upam, da si bo vlada še premislila in da ne podaljša reje kokoši v kletkah še v naslednje desetletje. Sicer naj staršem pojasni, zakaj naj bi njihovi otroci v vrtcih in šolah še vse do leta 2035 jedli jajca iz krute baterijske reje. Prav tako naj pojasni svojcem, zakaj naj bi ta najbolj oporečna jajca jedli njihovi bližnji v bolnišnicah in domovih za starejše,« je dejal Curk.
Novi posnetki tako ponovno odpirajo razpravo o prihodnosti reje kokoši v Sloveniji, nadzoru nad razmerami v hlevih in pogojih, v katerih nastajajo jajca za slovenske potrošnike.
Ob tem ostaja ključno vprašanje, ali bodo pristojni organi v konkretnem primeru ugotovili kršitve predpisov in kakšne ukrepe bodo sprejeli.
