Gospodinjstva ob koncu leta znova čaka občutno dražja omrežnina. Po osmih mesecih nižje sezone se namreč 1. novembra začenja štirimesečno obdobje, v katerem so stroški uporabe električnega omrežja višji.
Nova višja sezona bo trajala do 28. februarja 2027, prve spremembe pa bodo gospodinjstva opazila na računih za novembrsko porabo elektrike, ki jih bodo praviloma prejela decembra.
Kot poroča Forbes Slovenija, bodo stroški omrežnine v prihajajoči višji sezoni za različne skupine gospodinjskih odjemalcev od približno 12 do 40 odstotkov višji kot v enakem obdobju lani. Podatke potrjujejo informativni izračuni Agencije za energijo, ki jih je objavila pred začetkom zimske sezone.
Koliko več bomo plačevali za omrežnino?
Za povprečno gospodinjstvo z letno porabo 4.000 kilovatnih ur električne energije agencija ocenjuje, da bo mesečna omrežnina v višji sezoni znašala približno 24 evrov.
To je 5,80 evra oziroma 31,9 odstotka več kot v pretekli višji sezoni.
Razlika bo opazna tudi v primerjavi z nižjo sezono, ki se končuje z oktobrom. Povprečno gospodinjstvo je v tem obdobju za omrežnino plačevalo približno 12 evrov mesečno, zato se bo ta postavka na računu občutno povečala.
Pri tem je pomembno poudariti, da gre za strošek omrežnine, ne za celoten račun za električno energijo. Končni znesek je odvisen tudi od porabljene elektrike, njene cene ter drugih dajatev.
Kaj pa gospodinjstva s toplotno črpalko in sončno elektrarno?
Spremembe ne bodo enako vplivale na vse odjemalce.
Po informativnih izračunih Agencije za energijo bodo gospodinjstva s toplotno črpalko in letno porabo 9.000 kilovatnih ur v višji sezoni za omrežnino plačevala približno 41,70 evra mesečno. To je 4,60 evra oziroma 12,4 odstotka več kot v pretekli zimi.
Drugačna je slika pri gospodinjstvih, ki imajo poleg toplotne črpalke tudi sončno elektrarno in so vključena v sistem letnih neto meritev.
Pri takšnem gospodinjstvu z enako letno porabo agencija ocenjuje mesečno omrežnino na približno 24 evrov, kar je 6,90 evra oziroma 40,4 odstotka več kot v pretekli višji sezoni.
Višina omrežnine je torej odvisna od značilnosti odjema, dogovorjene obračunske moči in načina uporabe električnega omrežja.
Zakaj je omrežnina letos višja?
Razlog za podražitev je predvsem postopno zviševanje tarifne postavke za obračunsko moč v prvem, najdražjem časovnem bloku.
Ta velja v višji sezoni ob delovnih dneh, ko je električno omrežje praviloma najbolj obremenjeno.
Agencija za energijo je zaradi ublažitve prehoda na nov sistem določila postopno uveljavljanje polne tarifne postavke.
V pretekli zimski sezoni so odjemalci plačevali 50 odstotkov njene ciljne vrednosti, v letošnji bodo 70 odstotkov, v naslednji zimski sezoni pa je predvidenih 90 odstotkov.
Zvišanje zato ni posledica nenadne spremembe pravil, temveč del že določenega postopnega prehoda na višje obračunavanje najdražjega časovnega bloka.
Januarja 2027 se spreminjajo tudi časovni bloki
Poleg višje omrežnine se ob začetku prihodnjega leta obeta še pomembna sprememba, na katero bodo morali biti pozorni predvsem tisti, ki porabo elektrike prilagajajo cenejšim uram.
S 1. januarjem 2027 bo namreč začela veljati nova razporeditev časovnih blokov.
Najdražji, prvi časovni blok, bo v višji sezoni ob delovnih dneh po novem veljal med 6. in 12. uro ter med 17. in 20. uro.
Trenutno velja med 7. in 14. uro ter med 16. in 20. uro.
To pomeni, da se bo najdražje obdobje zjutraj začelo uro prej, opoldne končalo dve uri prej, popoldne pa se bo začelo uro pozneje.
Primerjava najdražjega časovnega bloka v višji sezoni:
| Do konca leta 2026 | Od 1. januarja 2027 |
|---|---|
| 7.00–14.00 | 6.00–12.00 |
| 16.00–20.00 | 17.00–20.00 |
Prvi časovni blok bo tako ob delovnih dneh trajal skupno devet ur namesto dosedanjih enajstih.
Kaj to pomeni za uporabo gospodinjskih aparatov?
Nova razporeditev bo pomembna predvsem za gospodinjstva, ki uporabljajo naprave z večjo električno močjo, na primer toplotne črpalke, električne polnilnice za avtomobile, električne grelnike vode ter večje gospodinjske aparate.
Čeprav se najdražji blok skrajšuje, bo še naprej smiselno paziti, koliko naprav z veliko močjo deluje hkrati.
Omrežnina se namreč ne obračunava samo glede na količino porabljene električne energije, temveč tudi glede na obračunsko moč.
Zato ni pomembno le, koliko elektrike gospodinjstvo porabi, ampak tudi, kako je ta poraba razporejena čez dan.
V praksi lahko to pomeni, da je smiselno določena opravila, denimo polnjenje električnega avtomobila ali uporabo večjih električnih porabnikov, kadar je to mogoče, razporediti zunaj najdražjih časovnih blokov.
Vendar samo prestavljanje porabe ne zagotavlja nižjega računa. Pomembna je tudi sočasna obremenitev omrežja.
Zakaj so spremenili razporeditev?
Po pojasnilih Agencije za energijo je eden ključnih razlogov za spremembo razporeditve časovnih blokov povečanje števila sončnih elektrarn.
Zaradi njihovega izrazitega porasta v letih 2024 in 2025 se je spremenil vzorec obremenitev električnega omrežja.
Proizvodnja sončnih elektrarn namreč vpliva na količino elektrike, ki jo je treba v posameznih delih dneva prevzeti iz omrežja.
Zato bo od januarja drugače razporejenih več časovnih blokov, ne le najdražji.
V nižji sezoni časovnega bloka 2 ne bo več, ob dela prostih dnevih pa bosta znotraj posameznega dneva veljala samo dva časovna bloka.
Leto bo še naprej razdeljeno na višjo in nižjo sezono, sistem pa bo še vedno poznal pet časovnih blokov.
Bo omrežnina dražja tudi na letni ravni?
Čeprav bodo zimski računi višji, Agencija za energijo opozarja, da je treba razlikovati med sezonskim zvišanjem in skupnim letnim stroškom.
Po njenih izračunih bo povprečno gospodinjstvo v celotnem letu 2026 za omrežnino plačalo približno 182,10 evra.
Leta 2025 je ta strošek znašal 171,10 evra, po metodologiji, ki je veljala pred reformo, pa bi ob primerljivih predpostavkah znašal približno 222,50 evra.
Za povprečno gospodinjstvo bo torej letni strošek letos višji kot lani, a še vedno za dobrih 18 odstotkov nižji kot po prejšnjem načinu obračunavanja.
Podobno velja za gospodinjstva s toplotno črpalko.
Pri gospodinjstvih s sončno elektrarno v sistemu neto meritev pa je primerjava drugačna. Po izračunih agencije bodo ta v letu 2026 plačala približno 155,40 evra omrežnine, medtem ko bi po stari metodologiji strošek znašal približno 95,50 evra.
Razlika je torej lahko precejšnja, odvisno od vrste gospodinjstva in njegovega načina uporabe elektrike.
Koliko bomo plačevali leta 2027, še ni znano
Pomembno je tudi, da izračuni za november in december temeljijo na že veljavnih tarifnih postavkah za leto 2026.
Nove tarifne postavke za leto 2027 bo Agencija za energijo predvidoma objavila konec novembra.
Šele takrat bo mogoče natančneje oceniti, kako se bodo stroški omrežnine spremenili v januarju in februarju prihodnjega leta.
Do takrat lahko gospodinjstva svoje okvirne stroške preverijo na spletni strani Agencije za energijo oziroma portalu URO, kjer so objavljeni informativni izračuni za različne vrste odjemalcev.
Na voljo je tudi tarifni semafor, ki prikazuje trenutno veljavni časovni blok in uporabnikom pomaga pri načrtovanju porabe električne energije.
