Kaj bi se zgodilo, če bi za dalj časa zmanjkalo elektrike, bi bila prekinjena oskrba s pitno vodo ali bi morali zaradi naravne nesreče hitro zapustiti dom? Bi imeli pri roki vse, kar potrebujete za naslednje tri dni?
Prav na takšne okoliščine opozarja Evropska komisija, ki je v torek, 3. novembra 2026, predstavila nove smernice za izboljšanje pripravljenosti prebivalcev Evropske unije na krizne razmere.
V ospredju je priporočilo, da bi bila gospodinjstva sposobna najmanj 72 ur oziroma tri dni samostojno poskrbeti za svoje osnovne potrebe, medtem ko pristojne službe organizirajo pomoč.
Pri tem ne gre za napoved konkretne nevarnosti ali za novo zakonsko obveznost. Evropska komisija želi z ukrepi okrepiti pripravljenost prebivalcev na različne dogodke, od poplav, požarov in drugih naravnih nesreč do večjih izpadov električne energije, motenj v oskrbi in drugih kriz.
Zakaj prav 72 ur?
Prvi dnevi po večji nesreči so lahko posebej zahtevni. Reševalne in druge pristojne službe morajo pogosto hkrati pomagati velikemu številu ljudi, odpravljati posledice dogodka in zagotavljati delovanje osnovne infrastrukture.
Zato je pomembno, da imajo gospodinjstva vsaj nekaj osnovnih zalog, s katerimi lahko premostijo začetno obdobje, če običajne storitve začasno niso dostopne.
Priporočilo o 72-urni pripravljenosti sicer ni povsem novo. Evropska komisija ga je vključila že v strategijo za Unijo pripravljenosti, sprejeto marca 2025. Tokrat pa je predstavila dodatne smernice, ki naj bi državam članicam pomagale pri praktičnem ozaveščanju in pripravi prebivalstva.
Kaj je priporočljivo imeti doma?
Osnovna ideja je preprosta: gospodinjstvo naj ima pripravljene najnujnejše potrebščine, s katerimi lahko nekaj dni deluje tudi ob prekinitvi običajne oskrbe.
Med pomembnejše sodijo:
- Pitna voda: zadostna količina za vse člane gospodinjstva, ob upoštevanju njihovih potreb.
- Hrana: živila z daljšim rokom uporabnosti, ki jih je mogoče zaužiti tudi brez kuhanja.
- Zdravila in prva pomoč: redna zdravila, osnovni pripomočki za prvo pomoč in nujne zdravstvene potrebščine.
- Svetila in komunikacija: baterijska svetilka, rezervne baterije, napolnjen prenosni polnilnik in po možnosti radio na baterije.
- Higienski pripomočki: osnovne potrebščine za osebno higieno.
- Gotovina: manjša vsota denarja za primere, ko elektronsko plačevanje ne deluje.
- Posebne potrebščine: vse, kar potrebujejo dojenčki, starejši, kronični bolniki, osebe z invalidnostjo in hišni ljubljenčki.
Natančna sestava zalog je odvisna od števila družinskih članov, njihovih zdravstvenih potreb in okoliščin, v katerih živijo.
Pomembno je tudi, da zaloge občasno pregledamo, preverimo roke uporabnosti ter porabljena živila in pripomočke sproti nadomeščamo.
Zakaj je koristno pripraviti tudi torbo za nujne primere?
Poleg zalog, ki jih hranimo doma, Evropska komisija izpostavlja tudi pomen torbe z najnujnejšimi potrebščinami, ki jo lahko ob hitri evakuaciji vzamemo s seboj.
V njej je smiselno imeti osebne dokumente oziroma njihove kopije, najnujnejša zdravila, osnovne higienske pripomočke, svetilko, polnilnik, nekaj hrane in vode ter druge predmete, ki jih posameznik nujno potrebuje.
Takšna torba je posebej koristna ob dogodkih, ko je treba dom zapustiti v kratkem času, denimo zaradi požara, poplave ali druge neposredne nevarnosti.
Domače zaloge in evakuacijska torba torej nimajo povsem enakega namena. Prve so namenjene premoščanju motenj v vsakdanji oskrbi, druga pa hitremu odhodu na varno.
Ne gre samo za zaloge hrane in vode
Nove evropske smernice se ne omejujejo na pripravo gospodinjstev. Evropska komisija je izpostavila štiri področja, na katerih želi izboljšati pripravljenost prebivalcev.
Prvo je zagotavljanje osnovnih potreb v prvih 72 urah krize.
Drugo je izobraževanje otrok o ravnanju ob nesrečah. Komisija predlaga, da bi se otroci že v vrtcih in osnovnih šolah na starosti primeren način učili osnovnih veščin za ravnanje v izrednih razmerah. Pri tem posebej poudarja, da izobraževanje ne sme povzročati nepotrebnega strahu ali tesnobe.
Tretje področje je vključevanje oseb z invalidnostjo. Opozorila, evakuacijski postopki in druga navodila morajo biti dostopni tudi ljudem z različnimi oviranostmi.
Četrto pa je izboljšanje obveščanja javnosti, da bi prebivalci pred nesrečami, med njimi in po njih pravočasno prejeli jasne, razumljive in zanesljive informacije.
Pripravljenost ne pomeni, da je nevarnost neposredno pred vrati
Evropska komisija poudarja, da se Evropa sooča z različnimi in vse bolj povezanimi tveganji. Mednje sodijo podnebne spremembe, naravne nesreče, zdravstvene krize, kibernetski napadi in geopolitične napetosti.
Nove smernice zato niso povezane z napovedjo posameznega dogodka, temveč s širšimi prizadevanji, da bi bile države, skupnosti in gospodinjstva bolje pripravljeni na morebitne motnje.
Priporočila so nezavezujoča, kar pomeni, da Evropska komisija prebivalcem ne nalaga obveznega nakupa zalog ali priprave posebne opreme.
Prav tako pripravljenost gospodinjstev ne nadomešča odgovornosti države, civilne zaščite in drugih služb za pomoč prebivalcem ob nesrečah.
Evropski dan pripravljenosti od leta 2027
Komisija je ob predstavitvi smernic napovedala še pobudo za uvedbo evropskega dneva pripravljenosti, ki bi ga prvič obeležili 23. oktobra 2027.
Z njim želi spodbuditi prebivalce, lokalne skupnosti in pristojne organizacije k boljšemu poznavanju tveganj ter praktičnemu učenju ravnanja ob nesrečah.
Osrednje sporočilo novih smernic je, da lahko že razmeroma preprosti in dostopni ukrepi zmanjšajo težave v prvih urah ali dneh izrednih razmer. Nekaj osnovnih zalog, načrt ravnanja in poznavanje zanesljivih virov informacij lahko pomembno prispevajo k večji varnosti gospodinjstva.
