Izola že dolgo ni več eno mesto, saj združuje zelo različna življenjska okolja. Je sestavljanka povsem različnih svetov in vsakdanov, ob tem pa se odpira vprašanje, koliko pozornosti odločevalci sploh namenjajo potrebam Izolank in Izolanov.
Medtem ko se v starem mestnem jedru prebivalci ob vsakem jesenskem nalivu na Velikem trgu ali Ljubljanski ulici sprašujejo, ali jim bo visoko morje znova poplavilo pritličja, se v Livadah bije vsakodnevna bitka za tistih nekaj kvadratnih metrov pločnika pred blokom. Hkrati pa izolsko podeželje, od Šareda do Kort, opozarja na razporejanje proračunskih sredstev med obmorske projekte in potrebe podeželja, saj ceste in druga komunalna infrastruktura komaj še dohajajo potrebe časa.
Javnomnenjske raziskave ugotavljajo, da več kot dve tretjini anketiranih Izolanov ne zaznava nikakršnega napredka v občini. Čeprav je bil po letih usklajevanj sprejet Občinski prostorski načrt (OPN), se pomembna faza njegovega uresničevanja šele začenja. Sprejetje akta je prvi korak, njegovo izvajanje pa bo zahtevalo konkretne odločitve.
Ekipa SDS Izola s kandidatom za župana Gregorjem Peričem v svojem programu poudarja potrebe prebivalcev, urejanje javne infrastrukture in uravnotežen razvoj celotne občine s pomočjo dialoga, saj ljudje ne smejo biti zgolj kulisa za turistične razglednice.
Center pod vodo, Livade v primežu pločevine
Vsakdo, ki živi v starem jedru, pozna tisto skrb ob pogledu na plimo in nevihtne oblake. Dolgoletne obljube o celoviti prenovi odvodnjavanja in urejenosti ulic skozi vse leto ostajajo pomembna tema za prebivalce.
Marino Zankolič zato opozarja na potrebo po izboljšavah: »Izola mora biti prvenstveno urejena za domačine, šele nato za obiskovalce. Rešiti moramo parkirno stisko s konkretnimi projekti in mestnemu jedru vdihniti čistočo ter red skozi vse leto, ne le med sezono.«
Samo streljaj stran, v Livadah in Jagodju, je realnost prav tako zahtevna. Soseske se soočajo s težavami zaradi tranzitnega prometa ter parkiranih avtomobilov, avtodomov in tovornih vozil, ki stanovalcem pred lastnimi domovi zasedajo prostor.
Eden od predlogov, ki jih predstavlja Gregor Perič, je jasen: »Vkopane in estetsko urejene garažne hiše na obrobju mesta, zgrajene s pomočjo zasebnega kapitala in evropskih sredstev – brez dodatnega dolga za občino.«
Cilj je zmanjšati število parkiranih vozil v stanovanjskih soseskah, ne da bi ob tem finančno obremenili občinski proračun in žepe občanov, pri čemer bo treba preveriti izvedljivost predlaganega modela financiranja.
Z usklajevanjem s pristojnimi državnimi institucijami pa ekipa načrtuje intenzivno delo in ukrepe za preusmeritev tranzitnega prometa iz Livad, Jagodja in podeželja.
Večja vloga krajanov pri odločanju o proračunskih sredstvih
Ko se povzpneš nad mesto, se odpre pogled na izolsko podeželje – Šared, Korte, Malijo, Cetore in Barede. Ti kraji upravičeno pričakujejo ustrezna vlaganja, medtem ko se soočajo z dotrajanimi cestami in dotrajano ali neobstoječo komunalno infrastrukturo.
Barbara Gojtanić Hrvatin opozarja na infrastrukturne potrebe podeželja: »Zahtevamo javni prevoz do bolnišnice tudi ob koncih tedna, nujno obnovo cest, varne pločnike in kolesarske poti ter dokončno ureditev kanalizacije na Šaredu. Podeželje si zasluži enakovreden razvoj!«
Da bi imeli krajani večji vpliv na izbiro lokalnih projektov, program SDS predvideva določitev stalnega deleža občinskega proračuna, o porabi katerega bi neposredno odločali krajani sami.
Hkrati pa Josip Lavrinovič opozarja na pomen lokalnega gospodarstva: »Izola potrebuje celoletni, butični turizem, ki temelji na naši kulinariki in kulturni dediščini. Podjetnikom moramo ponuditi manj birokracije, boljšo infrastrukturo in prednostno vključevanje kakovostne hrane naših kmetov v izolske vrtce in šole.«
Kako do dostopnih stanovanj za mlade? Od besed k dejanjem.
Čeprav novi OPN po navedbah predlagateljev omejuje stanovanjsko gradnjo npr. na območju nekdanje tovarne Argo, ostaja vprašanje prihodnje rabe priobalnega prostora aktualno.
Med ključnimi izzivi Izole je najbolj izpostavljena prav dostopnost stanovanj za mlade. Ekipa okoli Gregorja Periča tukaj prinaša odločno zavezo: Izola mora nasprotovati prekomerni pozidavi obale z luksuznimi vikendi za tuje kupce in prednostno rešiti stanovanjsko stisko mladih izolskih družin.
Vendar, kako to doseči na območju z omejenim prostorom in astronomskimi cenami zemljišč?
Program SDS prinaša štiri konkretne in preverjene vzvode, pri čemer poudarja, da se reševanje stanovanjske stiske ne sme omejiti le na obmorski pas – primerna stanovanja za mlade družine se lahko v umirjenem, podeželskem slogu in ob spoštovanju tradicije umestijo tudi na izolskem podeželju, kar bi dolgoročno oživilo in uravnotežilo razvoj naših krajevnih skupnosti.
Konkretni koraki v programu vključujejo:
- Aktivacija občinskih zemljišč: Občina mora prenehati z razprodajo svojih parcel nepremičninskim špekulantom. Ta stavbna zemljišča v mestu in na podeželju bomo prenesli v namensko kvoto za gradnjo stanovanj za mlade.
- Zamenjave: Razpršena občinska zemljišča, ki niso primerna za večje projekte, bomo strateško zamenjali z državo ali drugimi lastniki za zaokrožitev lokacij, kjer je možna takojšnja gradnja stanovanjskih sosesk.
- Dogovori s Stanovanjskim skladom RS (SSRS): S partnerskim sodelovanjem in prenosom pripravljenih občinskih zemljišč na državni sklad bomo pospešili projekte javnih najemnih stanovanj. Izkušnje podobnih obmorskih regij v tujini kažejo, da je to najhitrejša pot do realnih neprofitnih enot.
- Sodelovanje z zasebnim kapitalom (javno-zasebna partnerstva): Po zgledu uspešnih evropskih modelov v mestih z visoko ceno zemlje bi občina lahko investitorjem podelila stavbno pravico na občinski zemlji. V zameno bi investitor določen, vnaprej predpisan delež zgrajenih stanovanj predal občini za dolgoročni ugoden najem mladim.
Pomemben del prostorskega načrtovanja je tudi zagotavljanje zemljišč za gospodarski razvoj, kar mora občina začeti reševati takoj.
Drago Mikulin opozarja na ključne gospodarske izzive: »Zavezujem se za odgovorno izvajanje OPN-ja, nemudoma pa moramo zagotoviti zemljišča in spodbude za prihod novih podjetij, investicij ter delovnih mest ter nadaljevati z gradnjo obvoznice proti Hrvaški.«
Z njim se strinja tudi Stanka Bernik, ki poudarja pomen pridobivanja zunanjih virov financiranja: »Izola potrebuje učinkovitejše črpanje evropskih milijonov. Ti bodo omogočili izvedbo projektov, za katere v občinski blagajni zmanjka denarja: zavzemam se za nov kulturni dom, ki bo ponudil sodobne pogoje za ustvarjanje, ter za trajno ureditev prostorov za naše mlade.«
Program predvideva tudi namenjanje dela prihodkov iz turistične takse projektom v krajevnih skupnostih, predvsem za zelene mikroparke in senčna otroška igrišča.
Od programskih predlogov do izvedbe
Izola se danes sooča z vprašanjem, kako dolgoročne razvojne načrte prenesti v izvedljive projekte ter pri tem usklajevati interese mesta, stanovanjskih sosesk in podeželja.
Praznih vizij, ki zbledijo takoj po koncu preštevanja volilnih glasov, je bilo že preveč. Potrebno je operativno vodenje, ki bo sposobno dialoga in dejansko povezati interese celotne občine.
Gregor Perič in njegova ekipa za občinski svet predstavljata programske predloge na področjih protipoplavne zaščite, parkiranja, prometa, podeželske infrastrukture in stanovanjske politike.
Njihov cilj je Izola, v kateri bo center bolje zaščiten pred poplavami, Livade prometno razbremenjene, podeželje deležno ustreznih infrastrukturnih vlaganj, mladi pa bodo imeli več možnosti za stanovanjsko in zaposlitveno osamosvojitev doma.
Za uresničitev teh predlogov zato izberite ekipo, ki bo delala Zanesljivo za Izolo. Povezani zmoremo več.
