Po številnih četrtkovih incidentih so evropske letalske družbe in varnostne službe tudi v petek, 6. novembra, prejele nova opozorila o domnevno podtaknjenih bombah na potniških letalih. Grožnje so zajele več evropskih držav, med drugim Češko, Dansko, Francijo, Italijo in Portugalsko.
Po poročanju Reutersa gre že za tretji večji val tovrstnih opozoril v tem tednu. Varnostni organi so morali preveriti številne lete, vendar na pregledanih letalih doslej niso našli eksplozivnih naprav.
Zaradi groženj dve letali preusmerili tudi v Ronke
Val groženj je vplival tudi na letalski promet v neposredni bližini Slovenije.
Kot poroča Primorski dnevnik, ki se sklicuje na krajevne medije, so zaradi groženj z bombami dve letali preusmerili na tržaško letališče v Ronkah.
Po navedbah časnika so se potniki enega od letal izkrcali, drugo letalo pa je ponovno vzletelo. Podrobnosti o letalskih družbah, številkah letov in okoliščinah preusmeritev za zdaj niso znane.
V Pragi grožnje za devet letov, letalo preusmerjeno v Benetke
Med petkovimi incidenti je posebej izstopalo praško letališče, kjer so varnostne službe obravnavale grožnje, povezane s štirimi prihajajočimi in petimi odhajajočimi leti.
Češka policija je po opravljenih pregledih sporočila, da eksplozivnih naprav niso odkrili. Po navedbah letališča zaradi opozoril ni bilo odpovedi ali preusmeritev letov, ki so jih obravnavali na praškem letališču.
Drugje pa so bili potrebni dodatni ukrepi. Letalo družbe Wizz Air, ki je potovalo iz Prage proti Rimu, so zaradi varnostnega opozorila preusmerili v Benetke, kjer je varno pristalo.
Na Portugalskem so varnostne službe pregledale tudi letalo družbe Ryanair, ki je priletelo iz Rima v Lizbono. Tudi tam niso našli eksplozivne naprave.
V zrak tudi vojaška letala
Četrtkovi dogodki so pokazali, kako resno evropske države obravnavajo grožnje letalskemu prometu.
Letalo družbe Aer Lingus, ki je bilo na poti iz Dublina proti Rimu, so preusmerili na francosko vojaško letališče Évreux. Zaradi varnostnega opozorila so posredovale tudi francoske letalske sile.
V drugih primerih so potniška letala spremljali vojaški lovci, več letov pa je moralo pristati na nadomestnih letališčih.
Motnje so med drugim prizadele polete v Italiji, Bolgariji, Avstriji, Romuniji in na Poljskem. Nekatere potnike so po pristanku izkrcali, letala pa so pregledale posebej usposobljene varnostne ekipe.
Kljub obsežnim ukrepom so vsa prizadeta letala varno pristala.
Naključne lažne prijave ali načrtno povzročanje kaosa?
Zaradi velikega števila opozoril v kratkem času se preiskovalci in varnostni strokovnjaki ukvarjajo tudi z vprašanjem, ali so posamezni incidenti med seboj povezani.
Ena od možnosti, ki jo omenjajo strokovnjaki, je usklajeno delovanje, namenjeno motenju evropskega letalskega prometa in ustvarjanju občutka negotovosti.
Španski zunanji minister José Manuel Albares je dogajanje opisal kot možno obliko hibridne agresije in psihološkega vojskovanja.
Hibridno delovanje lahko poleg kibernetskih napadov in sabotaž vključuje tudi širjenje strahu, dezinformacij ter povzročanje motenj v delovanju pomembne infrastrukture.
Takšne akcije ne zahtevajo nujno fizičnega napada. Že opozorilo o domnevni bombi lahko sproži obsežne varnostne postopke, povzroči zamude, preusmeritve letov in dodatne stroške.
Kdo stoji za grožnjami?
V evropskem varnostnem prostoru se ob tovrstnih incidentih pojavljajo tudi ugibanja o morebitni vpletenosti tujih držav.
Več evropskih držav je Rusijo v preteklosti obtožilo različnih oblik hibridnega delovanja, povezanih z nasprotovanjem evropski podpori Ukrajini. Moskva takšne obtožbe zavrača.
Vendar za zdaj ni potrjenih dokazov, da bi za aktualnim valom groženj z bombami stala Rusija ali katera druga država.
Po poročanju Reutersa so nekatera petkova elektronska sporočila z grožnjami prejeli tudi mediji na Irskem in v Bolgariji. Njihov pošiljatelj je trdil, da so grožnje del širše akcije, vendar Reuters ni mogel potrditi niti njegove identitete niti povezave s predhodnimi incidenti na letalih.
Preiskovalci morajo zato preveriti tudi možnost, da gre za posameznike, ki posnemajo predhodne incidente, ali za več nepovezanih storilcev.
Zakaj imajo lahko tudi lažne grožnje resne posledice?
Čeprav se dosedanja opozorila niso izkazala za resnična, njihove posledice niso zanemarljive.
Vsako opozorilo zahteva varnostno presojo. Glede na okoliščine se lahko pristojni odločijo za pregled letala, izkrcanje potnikov, preusmeritev leta ali vključitev vojaških enot.
Takšni ukrepi vplivajo tudi na druge polete, saj lahko začasno omejijo delovanje posameznih letališč in povzročijo zamude v letalskem prometu.
Varnostni strokovnjaki opozarjajo tudi na možnost, da bi ponavljajoče se grožnje lahko služile preverjanju odzivnosti državnih organov in sodelovanja med evropskimi varnostnimi službami. Vendar ni potrjeno, da je to namen aktualnih incidentov.
Ključno vprašanje tako ostaja, ali gre za vrsto nepovezanih lažnih prijav ali za širšo, usklajeno akcijo. Medtem ko pristojni iščejo odgovore, posledice groženj že občutijo potniki in letališča po Evropi, tudi v neposredni bližini Slovenije.
