Občina Ankaran je na Ustavno sodišče RS vložila zahtevo za oceno ustavnosti in zakonitosti državnega prostorskega načrta za koprsko pristanišče zaradi načrtovanih tankerskih privezov zahodno od drugega pomola. Za komentar občinske odločitve in pojasnila o razvojnih načrtih smo zaprosili Luko Koper.
Prostorski načrt določa okvir dolgoročnega razvoja
Na vprašanje, kako komentirajo odločitev Občine Ankaran in njene očitke, da prostorski načrt ne določa dovolj jasno obsega in omejitev predvidenih posegov, so v Luki Koper pojasnili, da je državni prostorski načrt temeljni prostorski akt, ki določa okvir za dolgoročni razvoj pristanišča.
»Uredba o DPN opredeljuje območja načrtovanih ureditev, dopustne posege ter pogoje in omejitve njihove izvedbe, medtem ko se konkretne projektne rešitve in njihov dejanski obseg podrobneje določijo v kasnejši fazi priprave projektne dokumentacije, ob upoštevanju vseh predpisanih pogojev in zahtev. Za posamezne posege je treba izvesti tudi predpisane postopke presoje vplivov na okolje in pridobiti ustrezna dovoljenja,« so zapisali.
Naložba ni vključena v strateški načrt do leta 2028
Na vprašanje o trenutni fazi načrtov za morebitno ureditev novih tankerskih privezov so v Luki Koper odgovorili, da pretovor naftnih derivatov v koprskem pristanišču poteka že od leta 1968.
Kot upravljavec strateško pomembne infrastrukture ima družba po njihovih navedbah zakonsko opredeljeno dolžnost zagotavljanja nemotene oskrbe države z energenti z ustrezno infrastrukturo za pretovor in skladiščenje.
»Kot smo javnosti že pojasnili, v prihodnjih letih načrtujemo nadgradnjo obstoječega priveza, s ciljem zagotoviti še višjo raven varnosti, varovanja in okoljske odgovornosti pri pretovoru naftnih derivatov. Za zdaj sicer nismo naredili konkretnih korakov za realizacijo projekta, prav tako naložba ni vključena v veljavni strateški poslovni načrt do leta 2028,« so navedli.
Zakaj Program razvoja pristanišča ni v celoti javno dostopen?
Luko Koper smo vprašali tudi o očitkih Občine Ankaran glede omejevanja dostopa do razvojnih dokumentov in nezadostnega obveščanja javnosti o načrtovanih posegih.
V družbi pojasnjujejo, da Program razvoja pristanišča predstavlja enega ključnih razvojnih dokumentov za načrtovanje pristaniške infrastrukture, sprejema pa ga Vlada Republike Slovenije.
»Ker vsebuje podrobne podatke o načrtovanih naložbah, terminskih okvirih in drugih poslovno občutljivih informacijah, ni javno dostopen v celoti,« so pojasnili.
Dodali so, da so najpomembnejše razvojne usmeritve Luke Koper javnosti znane in predstavljene v strateških dokumentih družbe.
»Ob tem velja poudariti, da Program razvoja pristanišča ni statičen dokument, temveč se stalno spreminja in posodablja,« so še zapisali.
