Vlada je v četrtek, 5. novembra, potrdila predlog sprememb zakona o varstvu javnega reda in miru, s katerim želi uvesti splošno pravilo o razkritem obrazu na javnih krajih. Čeprav se je politična razprava sprva osredotočala predvsem na muslimanska oblačila, kot sta burka in nikab, predlagana ureditev ni omejena zgolj nanje.
Po predlogu bi morale biti obrazne poteze posameznika na javnem kraju dovolj vidne, da bi ga bilo mogoče prepoznati. Predvidene so tudi izjeme, med drugim zaradi zdravstvenih in poklicnih razlogov, športnih dejavnosti ter kulturnih, umetniških in tradicionalnih prireditev.
Vlada poudarja varnost in lažje ugotavljanje identitete
Predlagatelji spremembe utemeljujejo s potrebo po zagotavljanju javne varnosti in učinkovitejšem preverjanju identitete posameznikov. Po njihovem mnenju bi jasnejša pravila policiji olajšala opravljanje nalog na javnih krajih.
Vlada podpira tudi izvedbo posvetovalnega referenduma, na katerem bi se volivci lahko opredelili do vprašanja prepovedi zakrivanja obraza.
Toda predlog odpira širšo razpravo: kje je meja med ukrepi za zagotavljanje varnosti in poseganjem v posameznikovo pravico do izražanja verskega prepričanja?
Mufti opozarja na posledice za muslimanke
Na predlog se je odzvala tudi Islamska skupnost v Republiki Sloveniji. Mufti Nevzet Porić je ob petkovi molitvi v Muslimanskem kulturnem centru Ljubljana opozoril, da popolno zakrivanje obraza v slovenskem prostoru ni razširjen pojav.
V Islamski skupnosti zato pričakujejo konkretna pojasnila, katera varnostna tveganja naj bi predlagana prepoved odpravljala.
Ob tem opozarjajo na nevarnost posploševanja. V javnih razpravah se namreč pogosto ne razlikuje med naglavno ruto, ki obraza ne zakriva, in oblačili, ki ga prekrivajo delno ali v celoti.
Po njihovem mnenju bi lahko takšna razprava okrepila predsodke tudi do muslimank, ki nosijo zgolj naglavno ruto in jih predlagana prepoved sploh ne zadeva.
Naglavna ruta, nikab in burka niso isto
Pri razumevanju predlagane zakonodaje je pomembno razlikovati med različnimi oblikami muslimanskih oblačil.
Hidžab oziroma naglavna ruta praviloma prekriva lase in vrat, obraz pa ostaja viden. Nikab zakriva večino obraza, pri čemer so oči običajno odkrite, medtem ko burka prekriva tudi oči, praviloma z mrežastim delom tkanine.
Predlog zakona se nanaša na prepoznavnost obraznih potez in ne na pokrivanje las ali glave kot tako.
Ali je prepoved sorazmeren ukrep?
Islamska skupnost priznava, da je skrb za varnost ena od temeljnih nalog države, vendar opozarja, da je treba pri sprejemanju omejitev upoštevati tudi pravico do verske svobode.
Poudarjajo, da versko motivirano zakrivanje obraza samo po sebi še ne pomeni, da posameznica ne bi bila pripravljena razkriti identitete pristojnim organom.
Vprašanje je zato tudi, ali je splošna prepoved najprimernejši način za doseganje varnostnih ciljev oziroma ali bi bilo mogoče morebitne težave reševati z manj omejujočimi ukrepi.
Razprava, ki presega vprašanje oblačil
Prepoved zakrivanja obraza ni nova tema v slovenski politiki. Podobne pobude so se pojavljale že v preteklosti, pogosto ob sklicevanju na varnost, družbene vrednote in ureditve v nekaterih drugih evropskih državah.
Tokratni predlog pa ponovno odpira vprašanje, kako uskladiti varnostne interese države, osebno svobodo in spoštovanje verske raznolikosti.
Za zdaj gre za zakonodajni predlog, ne za že veljavno prepoved. O njegovi nadaljnji usodi bo odločal zakonodajni postopek, razprava pa bo verjetno pokazala tudi, kako slovenska družba razume meje med javno varnostjo in pravicami posameznika.
