V ponedeljek, 9. novembra, se je na Velikem trgu (Piazza Unità d’Italia) v Trstu zbralo približno sto do dvesto protestnikov, ki so od mestnih oblasti zahtevali ukrepanje na področju nastanitve migrantov in brezdomnih oseb. Shod je potekal pred mestno hišo, kjer je istočasno zasedal občinski svet.
Po poročanju italijanskih medijev je predsednik mestnega sveta Francesco Panteca po pogajanjih dovolil vstop šestčlanski delegaciji protestnikov. V mestni hiši je prišlo do ostrega besednega soočenja z nekaterimi občinskimi svetniki, zasedanje pa je bilo prekinjeno za približno dve uri.
Delegacija je želela svoje zahteve predstaviti občinskemu svetu, vendar do takojšnjega uradnega zaslišanja ni prišlo. Po poročanju portala InTrieste naj bi se predstavniki protestnikov in občinske uprave naknadno sestali, vendar datum srečanja še ni določen.
Tragedija v Starem pristanišču sprožila proteste
Zaostrovanje razmer je povezano s požarom, ki je 1. novembra izbruhnil v zapuščenem skladišču številka 18 v tržaškem Starem pristanišču (Porto Vecchio).
V požaru sta umrla 21-letna ženska iz Furlanije in 23-letni državljan Maroka. Po poročanju časnika Il Piccolo sta se zastrupila z ogljikovim monoksidom.
Objekt so za prenočevanje uporabljali ljudje brez ustrezne nastanitve. Tržaško tožilstvo je v zvezi z dogodkom uvedlo preiskavo.
Smrt mladih je ponovno odprla vprašanje, zakaj ljudje v Trstu še vedno prenočujejo v zapuščenih in nevarnih objektih ter ali obstoječi sistem pomoči zagotavlja dovolj dostopnih možnosti za nujno nastanitev.
Protestniki opozarjajo, da je položaj posebej težaven za ljudi, ki čakajo na ureditev svojega statusa ali vključitev v sprejemni sistem, pa tudi za druge osebe, ki so ostale brez strehe nad glavo.
Zakaj protestniki zahtevajo odprtje nekdanje tržnice?
Osrednja zahteva protestnikov je odprtje nekdanje pokrite tržnice v Ulici Flavio Gioia, v bližini tržaške železniške postaje.
Občinski objekt je zaprt že od leta 2016. Protestniki menijo, da bi ga bilo mogoče začasno uporabiti kot zatočišče z nizkim pragom dostopa, kjer bi ljudje brez nastanitve lahko varno prenočili in zadovoljili osnovne življenjske potrebe.
Po navedbah protestne pobude naj bi objekt že imel osnovno vodovodno in električno infrastrukturo ter sanitarne prostore. Vendar te navedbe same po sebi še ne pomenijo, da je stavba brez dodatnih posegov primerna in varna za nastanitev ljudi.
Poleg odprtja objekta protestniki zahtevajo tudi hitrejše postopke evidentiranja prošenj za azil in učinkovitejši dostop do sprejemnega sistema.
Mestna uprava za zdaj ni sprejela odločitve o uporabi nekdanje tržnice za začasno nastanitev.
Petkovi spopadi s policijo: tri poškodovane uradne osebe
Napetosti so se izrazito povečale v petek, 6. novembra, ko se je približno 200 ljudi zbralo na Trgu svobode (Piazza Libertà) v bližini železniške postaje.
Del udeležencev se je nato odpravil proti nekdanji pokriti tržnici in jo poskušal zasesti. Posredovala je policija, pri čemer je prišlo do spopadov.
Po poročanju RAI so bili poškodovani trije pripadniki policije. Med njimi je bil tudi policijski funkcionar Leonardo Boido, ki ga je v glavo zadel pirotehnični izdelek. Poškodovana sta bila še dva policista oziroma policijska funkcionarja.
Policija je poročala o uporabi močnejših pirotehničnih sredstev in metanju kamenja. Protestniki pa so predstavili drugačno različico dogajanja. Trdijo, da je šlo za petardo in ne za močnejše eksplozivno sredstvo ter da je bilo zaradi policijskega posredovanja poškodovanih tudi več protestnikov.
Njihove navedbe o poškodbah je povzela tudi RAI, vendar se opisa poteka spopadov med policijo in protestniki razlikujeta.
Po incidentu so oblasti območje nekdanje tržnice dodatno zavarovale z ograjami in betonskimi ovirami.
Županove besede sprožile zahteve po odstopu
Dodatno ogorčenje je povzročila izjava tržaškega župana Roberta Dipiazze, ki je po petkovih izgredih za časnik Il Piccolo komentiral napade na policiste.
Dejal je, da bi tiste, ki v njegovem mestu mečejo močnejša pirotehnična sredstva, ustrelil v glavo.
Izjava je sprožila ostre politične odzive. Poslanka Demokratske stranke Debora Serracchiani je župana pozvala k odstopu in opozorila na nesprejemljivost takšnega izražanja predstavnika oblasti.
Na drugi strani so županu stopili v bran predstavniki njegove stranke Forza Italia in politične desnice. Poudarili so poškodbe policistov, nasilje med protesti in potrebo po zagotavljanju javne varnosti.
Razprava se je tako razširila z vprašanja nastanitve ljudi brez strehe nad glavo na politični spor o odgovornosti, uporabi sile in primernosti javnih izjav nosilcev oblasti.
Burno tudi v tržaškem mestnem svetu
Ponedeljkov protest je bil v primerjavi s petkovimi dogodki mirnejši, čeprav so ga spremljali ostri slogani in močno policijsko varovanje.
Pred mestno hišo so protestniki kritizirali župana Dipiazzo in predsednika deželne vlade Furlanije – Julijske krajine Massimiliana Fedrigo. Del protestnikov je institucijam očital brezbrižnost do ljudi, ki živijo na ulici.
Po vstopu šestčlanske delegacije v mestno hišo je prišlo do napetega soočenja z nekaterimi predstavniki desnice. Delegacija je zahtevala, da bi jo občinski svet neposredno poslušal, vendar njeni zahtevi niso ugodili.
Podžupanja Serena Tonel je po poročanju InTrieste poudarila, da so javne demonstracije legitimna oblika demokratičnega izražanja. Ob tem je zatrdila, da so v mestnem sprejemnem sistemu na voljo nastanitvena mesta, in opozorila, da položaja oseb, ki so bivale v zapuščenem skladišču, ni mogoče poenostavljeno enačiti zgolj z dostopom do sprejemnih zmogljivosti.
Opozicijski občinski svetnik Riccardo Laterza iz skupine Adesso Trieste je nasilje obsodil, hkrati pa poudaril, da je treba obravnavati tudi družbeno izključenost in življenjske razmere ljudi, ki so ostali brez ustrezne pomoči.
Protestniki napovedujejo nadaljevanje shodov
Po poročanju časnika Il Piccolo z 10. novembra so protestniki napovedali, da se bodo odslej vsako soboto zbirali na Trgu svobode v Trstu.
Napovedujejo tudi organizacijo večjega protestnega pohoda, s katerim želijo dodatno opozoriti na položaj migrantov in brezdomnih oseb.
Njihova ključna zahteva ostaja odprtje nekdanje tržnice oziroma zagotovitev drugih ustreznih prostorov za začasno nastanitev.
V ospredju ostaja vprašanje dostopa do varne nastanitve
Dogajanje v Trstu je razkrilo več med seboj povezanih problemov: pomanjkanje dostopnih nujnih nastanitev, zapletenost postopkov za vključitev v sprejemni sistem, socialno izključenost in naraščajoče politične napetosti.
Pri tem je pomembno razlikovati med migranti, ki potrebujejo vključitev v sistem mednarodne zaščite, in drugimi brezdomnimi osebami, ki se lahko znajdejo v podobno nevarnih življenjskih razmerah.
Medtem ko mestna uprava poudarja obstoj nastanitvenih zmogljivosti, protestniki opozarjajo, da vsi ljudje, ki potrebujejo pomoč, do teh zmogljivosti tudi dejansko ne morejo dostopati.
Odgovor na vprašanje, kako zagotoviti varno prenočišče najbolj ranljivim, tako ostaja odprt. Prav tako za zdaj ni znano, ali bodo mestne oblasti ugodile zahtevi po odprtju nekdanje pokrite tržnice.
