Plačevali naj bi za streljanje na civiliste v Sarajevu: nova pričevanja vodijo do slovenske meje

Več kot tri desetletja po obleganju Sarajeva italijanski preiskovalci preverjajo navedbe, da so premožni tujci plačevali za možnost streljanja na civiliste. Nemški tednik Der Spiegel je objavil pričevanje ženske iz okolice Trsta, ki trdi, da so pri njej med vojno prenočevali oboroženi moški, namenjeni v Bosno in Hercegovino. Po njenih navedbah naj bi jih po prečkanju slovenske meje pričakali tihotapci. O preiskavi sta prvič javno spregovorila tudi milanska tožilca.

Deli novico s tvojimi prijatelji

Italijanska preiskava domnevnega tako imenovanega sarajevskega safarija dobiva nove razsežnosti. Milanska državna tožilca Marcello Viola in Alessandro Gobbis sta za nemški tednik Der Spiegel prvič javno spregovorila o preiskovanju navedb, da so premožni tujci med vojno v Bosni in Hercegovini plačevali za odhode na položaje vojske bosanskih Srbov nad obleganim Sarajevom, od koder naj bi streljali na civiliste.

Po poročanju nemškega tednika je Viola povedal, da je preiskava približno na polovici. Preiskovalci imajo po njegovih navedbah čas do septembra 2027, ko bodo morali presoditi, ali zbrani dokazi omogočajo nadaljevanje postopka proti osumljencem ali pa bo treba preiskavo ustaviti.

Tožilec je poudaril resnost očitkov, ob tem pa opozoril, da bo treba navedbe dokazati.

Pričevanje iz okolice Trsta: gostje naj bi odhajali čez slovensko mejo

Med informacijami, ki jih je objavil Spiegel, je pričevanje ženske s podeželja nad Trstom, nedaleč od slovenske meje. Nemški tednik jo zaradi zaščite identitete imenuje Ana.

Ženska, ki je vodila turistično nastanitev na kmetiji, je po lastnih navedbah po začetku vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 začela sprejemati goste, ki so se razlikovali od običajnih obiskovalcev.

Šlo naj bi za premožne moške, večinoma iz severne Italije, ki so s seboj prinašali orožje in opremo za nočno opazovanje.

Po njenem pričevanju so moški odkrito govorili o odhodih v Bosno in Hercegovino ter streljanju na civiliste. Trdila je tudi, da so omenjali višje zneske za streljanje na otroke.

Ženska je navedla, da naj bi moške po prečkanju slovenske meje pričakali tihotapci, ki so jim pomagali nadaljevati pot.

Spiegel poroča, da sta jo avgusta letos obiskala italijanski pisec Ezio Gavazzeni in odvetnik Guido Salvini. Nemški novinarji so pozneje govorili tudi z njo in preverili njeno pripoved.

Po navedbah ženske naj bi o sumljivih obiskovalcih že med vojno obvestila italijansko policijo, vendar njena prijava ni prinesla rezultatov.

Njene navedbe so del gradiva, ki ga preverjajo preiskovalci. Za zdaj ni neodvisne uradne potrditve, da so opisani prehodi slovenske meje in domnevno tihotapljenje dejansko potekali.

Trst se je v preiskavi pojavil že prej

Povezava z območjem ob slovenski meji se v preiskavi ne pojavlja prvič.

Italijanska tiskovna agencija Ansa je februarja poročala, da je milansko tožilstvo v okviru preiskave zaslišalo oziroma na zaslišanje povabil 80-letnega nekdanjega avtoprevoznika iz pokrajine Pordenone, ki je bil osumljen večkratnega naklepnega umora z oteževalnimi okoliščinami.

V preiskavi so se pojavile tudi navedbe nekdanjega pripadnika bosanske obveščevalne službe Edina Subašića. Ta je trdil, da naj bi bosanske obveščevalne službe že med vojno italijansko vojaško obveščevalno službo SISMI obvestile o tujcih, ki so iz Italije odhajali na ostrostrelske položaje okoli Sarajeva.

Po njegovih navedbah naj bi bili med izhodišči teh potovanj tudi Trst in njegova okolica.

Španski časnik El País je februarja poročal še o domnevnih letalskih povezavah med Trstom in Beogradom, prek katerih naj bi nekateri udeleženci potovali proti Bosni in Hercegovini.

Gre za navedbe, ki jih preiskovalci preverjajo, in ne za že dokazano organizirano pot.

streljali na civiliste

Ali obstajajo dokumenti italijanskih obveščevalnih služb?

Eno od odprtih vprašanj preiskave je morebiten obstoj dokumentov italijanskih obveščevalnih služb iz časa vojne.

Po poročanju Spiegla se odvetnik Guido Salvini sklicuje na navedbe nekdanjih pripadnikov italijanskih služb, da naj bi leta 1993 nastalo poročilo o petih Italijanih, opaženih v bližini Sarajeva.

Dokument naj bi vseboval tudi osebne podatke morebitnih udeležencev domnevnih odhodov na ostrostrelske položaje, posredovan pa naj bi bil italijanskemu zunanjemu ministrstvu.

Vendar obstoj takšnega poročila še ni potrjen.

Italijansko zunanje ministrstvo je Spiegelu odgovorilo, da pristojne službe o dokumentu nimajo informacij. Tožilec Viola pa je povedal, da preiskovalci še niso zahtevali vpogleda v dokumentacijo ministrstva ali nekdanje vojaške obveščevalne službe SISMI, vendar o tem razmišljajo.

Preiskava poteka, dokazi ostajajo vprašanje

Italijanski preiskovalci so se s primerom začeli ukvarjati po prijavi pisca in novinarja Ezia Gavazzenija, ki je zbiral pričevanja in podatke o domnevnih plačljivih odhodih tujcev na položaje okoli Sarajeva.

Junija letos je tiskovna agencija Reuters ob sklicevanju na vir, seznanjen s preiskavo, poročala, da italijanski tožilci takrat še niso imeli dovolj dokazov za začetek sojenja. Po takratnih informacijah so preiskovali pet oseb, vendar naj bi bili razpoložljivi dokazi predvsem posredni.

O domnevnem sarajevskem safariju so preiskavo oziroma preverjanje navedb začeli tudi v drugih evropskih državah.

Primer obravnava tudi tožilstvo Bosne in Hercegovine, ki je februarja potrdilo, da njegov posebni oddelek za vojne zločine izvaja preiskovalne dejavnosti in sodeluje z italijanskimi pravosodnimi organi.

Ob tem so se pojavili tudi dvomi o verodostojnosti nekaterih pričevanj.

Raziskovalna mreža BIRN je julija objavila obsežno analizo, v kateri je opozorila na nasprotja med izjavami posameznih virov in pomanjkanje trdnih materialnih dokazov za obstoj organiziranih plačljivih odhodov na ostrostrelske položaje.

Po ugotovitvah BIRN so bile podobne trditve objavljene že med vojno, vendar njihove verodostojnosti doslej ni bilo mogoče dokončno potrditi.

Zgodbo je ponovno odprl tudi slovenski dokumentarec

Pomembno vlogo pri ponovnem odpiranju vprašanj o domnevnih plačljivih odhodih na ostrostrelske položaje je imel dokumentarni film Sarajevo safari slovenskega režiserja Mirana Zupaniča iz leta 2022.

Film predstavlja pričevanja o domnevnih obiskih tujcev, ki naj bi med obleganjem Sarajeva plačevali za možnost streljanja na prebivalce mesta.

Po njegovi objavi so se pojavile nove prijave in pozivi k preiskavi, italijanski pisec Gavazzeni pa je začel zbirati dodatna pričevanja in dokumentacijo.

Med obleganjem Sarajeva med letoma 1992 in 1996 so bili civilisti sistematično izpostavljeni obstreljevanju in ostrostrelskemu ognju. Mednarodno kazensko sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je v svojih sodbah ugotovilo odgovornost vodilnih predstavnikov bosanskih Srbov za kampanjo terorja nad civilnim prebivalstvom.

Obstoj te kampanje je sodno dokazan, medtem ko navedbe o premožnih tujih obiskovalcih, ki naj bi plačevali za sodelovanje pri streljanju na civiliste, ostajajo predmet ločenih preiskav.

Najnovejše pričevanje iz okolice Trsta tako odpira dodatna vprašanja o morebitnih poteh domnevnih udeležencev prek slovenskega ozemlja. Ali bodo preiskovalci uspeli potrditi te navedbe in jih povezati s konkretnimi kaznivimi dejanji, za zdaj ostaja odprto.