Ko razmišljamo o zdravem življenjskem slogu, običajno pomislimo na prehrano, gibanje in spanje. Precej manj pozornosti namenjamo predmetom in materialom, s katerimi smo vsakodnevno obdani.
Prav na to opozarja Ana Canadas, raziskovalka z Univerze v Cambridgeu, ki se že več let ukvarja z raziskovanjem raka. Na družbenih omrežjih je predstavila seznam izdelkov, ki jih ne želi uporabljati v svojem domu, predvsem zaradi možnosti izpostavljenosti različnim kemičnim snovem.
Vendar je pri takšnih opozorilih pomembno razlikovati med prisotnostjo potencialno škodljive snovi in dejanskim tveganjem za zdravje. To je namreč odvisno tudi od količine, trajanja in načina izpostavljenosti.
1. Dišeče sveče
Dišeče sveče marsikomu predstavljajo prijeten dodatek k večernemu sproščanju, vendar pri njihovem gorenju nastajajo tudi drobni delci in različne snovi, ki lahko vplivajo na kakovost zraka v zaprtih prostorih.
Njihova količina je odvisna od sestave sveče, stenja, načina gorenja in prezračevanja prostora.
Občasna uporaba dišeče sveče še ne pomeni, da smo izpostavljeni nevarni količini rakotvornih snovi. Vseeno pa je smiselno omejiti nepotrebne vire onesnaževanja zraka, še posebej v majhnih in slabo prezračenih prostorih.
2. Osvežilci zraka
Pršila, električni osvežilci in dišave za prostore lahko vsebujejo hlapne organske spojine, ki se sproščajo v zrak.
Nekatere od teh snovi lahko dražijo dihala, povzročajo glavobole ali prispevajo k slabši kakovosti zraka v prostoru. Določene dišavne spojine lahko ob reakcijah z drugimi onesnaževali sodelujejo tudi pri nastajanju dodatnih škodljivih snovi.
Če želimo odstraniti neprijeten vonj, je zato praviloma bolje odpraviti njegov vzrok in prostor prezračiti, kot pa vonj zgolj prekriti z novo dišavo.
3. Vodoodporne tkanine in materiali, odporni proti madežem
Nekateri tekstilni izdelki, preproge, oblazinjeno pohištvo in drugi materiali so obdelani s snovmi, ki odbijajo vodo in umazanijo.
Pri določenih izdelkih so se za ta namen uporabljale spojine iz skupine PFAS, ki jim zaradi njihove obstojnosti pogosto pravimo tudi večne kemikalije.
Gre za veliko skupino snovi, med katerimi imajo nekatere dokazano ali verjetno škodljive učinke na zdravje. Za posamezne spojine obstajajo tudi dokazi o povezavi z določenimi vrstami raka.
To pa ne pomeni, da je vsaka nepremočljiva jakna ali tkanina nevarna. Vsi izdelki ne vsebujejo PFAS, prav tako se posamezne snovi iz te skupine razlikujejo po svojih lastnostih.
Pri nakupu lahko preverimo oznake proizvajalca in po možnosti izberemo izdelke brez dodanih PFAS.
4. Plastične posode za shranjevanje hrane
Plastične posode so priročne, vendar niso vse primerne za segrevanje hrane.
Pri neustrezni uporabi lahko iz določenih materialov v živila prehajajo kemične snovi. Na to vplivajo sestava plastike, temperatura, vrsta hrane in trajanje stika.
Zato je pomembno upoštevati navodila proizvajalca in hrane ne segrevati v posodah, ki temu niso namenjene.
Če želimo zmanjšati uporabo plastike, lahko za shranjevanje in pogrevanje hrane izberemo steklene ali druge ustrezne posode.
5. Plastične deske za rezanje
Tudi kuhinjske deske so se znašle na seznamu raziskovalke.
Med rezanjem se lahko s plastične površine sproščajo drobni delci, ki lahko pridejo v stik s hrano. Raziskave so pokazale, da so plastične deske lahko eden od virov mikroplastike v prehrani.
Kakšne so dolgoročne posledice takšne izpostavljenosti za človekovo zdravje, pa še ni dokončno pojasnjeno.
Ne glede na material je pomembno, da deske redno čistimo in jih zamenjamo, ko postanejo močno poškodovane. Globoke zareze namreč otežujejo tudi učinkovito čiščenje.
6. Nefiltrirana pitna voda
Raziskovalka opozarja tudi na možnost prisotnosti različnih onesnaževal v pitni vodi, zato sama daje prednost filtriranju.
Toda pri tem je treba upoštevati pomembno razliko: kakovost pitne vode ni povsod enaka.
V Sloveniji je voda iz javnega vodovodnega omrežja praviloma nadzorovana in mora izpolnjevati predpisane zahteve glede zdravstvene ustreznosti.
Zato ni razloga, da bi vsi prebivalci preventivno prenehali piti vodo iz pipe.
Filtriranje je lahko smiselno v posebnih okoliščinah, na primer ob ugotovljenem onesnaženju, vendar je treba izbrati filter, ki je primeren za konkretno težavo, in ga pravilno vzdrževati.
7. Ponve s premazom proti prijemanju
Ponve s premazom proti prijemanju so priljubljene, ker omogočajo pripravo hrane z manj maščobe in olajšajo čiščenje.
Nekateri takšni premazi vsebujejo politetrafluoroetilen oziroma PTFE, ki spada med fluoropolimere.
Pri običajni uporabi kakovostne posode s takšnim premazom po trenutnih znanstvenih ocenah ni pričakovati škodljivih učinkov na zdravje.
Težava lahko nastane ob močnem pregrevanju, zlasti če prazno ponev pustimo na vročem štedilniku. Pri zelo visokih temperaturah lahko premaz začne razpadati in sproščati zdravju nevarne pline.
Zato je priporočljivo, da praznih ponev ne pregrevamo, upoštevamo navodila proizvajalca in med kuhanjem poskrbimo za prezračevanje.
View this post on Instagram
8. Dišeče palčke in kadila
Podobno kot dišeče sveče lahko tudi kadila med gorenjem sproščajo drobne delce in druge snovi, ki onesnažujejo zrak.
Posebno pozornost je treba nameniti dolgotrajni in pogosti uporabi v zaprtih prostorih.
Dim lahko draži dihala, kar je še posebej pomembno za ljudi z astmo in drugimi boleznimi dihal.
Če jih uporabljamo, je zato priporočljivo omejiti čas gorenja in poskrbeti za dobro prezračevanje.
9. Alkohol
Na seznamu raziskovalke je tudi alkohol, pri katerem so znanstveni dokazi o rakotvornosti precej jasnejši kot pri številnih drugih omenjenih izdelkih.
Mednarodna agencija za raziskovanje raka (IARC), ki deluje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije, alkoholne pijače uvršča med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka.
Uživanje alkohola je povezano s povečanim tveganjem za več vrst raka, med drugim raka dojk, jeter, debelega črevesa in danke ter nekaterih rakov glave in vratu.
Tveganje praviloma narašča s količino zaužitega alkohola, povsem varne količine z vidika tveganja za raka pa ni mogoče določiti.
10. Predelano meso
Med živili, ki se jim raziskovalka izogiba, so tudi mesni izdelki, kot so salame, hrenovke, slanina in nekatere klobase.
Svetovna zdravstvena organizacija je predelano meso na podlagi ocene Mednarodne agencije za raziskovanje raka uvrstila med dokazano rakotvorne dejavnike za človeka.
Najmočnejši dokazi se nanašajo na povezavo med uživanjem predelanega mesa in rakom debelega črevesa ter danke.
To seveda ne pomeni, da bo človek zaradi občasnega sendviča s salamo zbolel za rakom. Pomembna sta predvsem pogostost in količina uživanja, zato strokovnjaki priporočajo omejevanje predelanega mesa v prehrani.
Ali moramo vse te izdelke odstraniti iz doma?
Čeprav seznam na prvi pogled deluje zaskrbljujoče, ni razloga za preplah.
Pomembno je razumeti, da vseh deset primerov ne predstavlja enakega tveganja. Pri alkoholu in predelanem mesu so povezave z nekaterimi vrstami raka znanstveno potrjene, medtem ko so pri mikroplastiki in številnih drugih vsakodnevnih izpostavljenostih dolgoročni učinki še predmet raziskav.
Prav tako prisotnost določene kemične snovi v izdelku ne pomeni samodejno, da bo njegova uporaba povzročila bolezen.
Smiselno pa je zmanjševati nepotrebno izpostavljenost onesnaževalom: redno prezračevati prostore, izdelke uporabljati v skladu z navodili, omejiti kajenje in alkohol ter skrbeti za uravnoteženo prehrano.
Za bolj zdravo domače okolje torej ni treba čez noč zavreči polovice gospodinjskih predmetov. Veliko pomembneje je vedeti, kje so tveganja dejansko dokazana, in sprejemati premišljene odločitve na podlagi zanesljivih informacij.





