Antibiotiki so eno najpomembnejših odkritij sodobne medicine. Omogočili so zdravljenje številnih bakterijskih okužb, ki so bile nekoč lahko smrtne, in pomembno prispevali k varnosti zahtevnih medicinskih posegov. Toda njihova učinkovitost ni samoumevna. Bakterije razvijajo odpornost proti zdravilom, zaradi česar postaja zdravljenje nekaterih okužb vse težje.
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih, 18. novembru, so slovenski strokovnjaki opozorili, da se odpornost bakterij povečuje tudi pri nas. Čeprav razmere za zdaj še niso alarmantne, bi lahko brez ustreznih ukrepov postale bistveno resnejše.
Ko antibiotik ne deluje več
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović je opozorila, da javnost pogosto ne razume, kako velik vpliv ima odpornost bakterij na sodobno medicino.
Kot primer je navedla okužbo kosti po poškodbi ali operaciji. Že zdravljenje okužbe z bakterijo, ki je občutljiva za antibiotike, je lahko dolgotrajno in zahtevno. Če je povzročitelj odporen, pa se možnosti uspešnega zdravljenja še dodatno zmanjšajo.
»Ko gre za odporno bakterijo, je potrebna večmesečna hospitalizacija bolnika, uspeh pa je dvomljiv,« je opozorila Beović.
Posledice so lahko trajne, vključno z invalidnostjo. Posebej zahtevne so tudi okužbe osrednjega živčevja, saj številni antibiotiki težko prehajajo v ta tkiva.
Toda težave niso omejene na najhujše okužbe. Tudi bolnik z vnetjem sečnega mehurja, ki bi se sicer lahko zdravil doma s tabletami, lahko zaradi odporne bakterije potrebuje sprejem v bolnišnico in zdravljenje z antibiotiki, ki jih prejema v žilo.
Odpornost bakterij lahko ogrozi tudi zdravljenje bolnikov z rakom in tistih, ki potrebujejo presaditev organov. Pri teh bolnikih je tveganje za okužbe pogosto večje, morebitni zapleti pa so lahko posebej nevarni.
»Odpornost bakterij tako omejuje možnosti zdravljenja in razvoj medicine,« je poudarila Beović.
Slovenija med petimi državami z najmanjšo porabo antibiotikov
Podatki o porabi antibiotikov v Sloveniji so na prvi pogled spodbudni.
Kot je pojasnil prim. dr. Zoran Simonović z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je leta 2025 skupna ambulantna in bolnišnična poraba znašala 12,8 definiranega dnevnega odmerka na tisoč prebivalcev na dan.
Slovenija tako porabi približno tretjino manj antibiotikov od povprečja držav Evropske unije in Evropskega gospodarskega prostora ter se uvršča med pet držav z najnižjo porabo.
Med našimi sosedami jih manj porabijo v Avstriji, več pa v Italiji in na Hrvaškem.c
Kljub temu strokovnjaki opozarjajo, da imamo še precej možnosti za izboljšave. Poraba antibiotikov je namreč tudi pri nas še vedno skoraj za tretjino višja kot v evropski državi z najmanjšo porabo.
Antibiotik je lani dobil približno vsak četrti prebivalec
Zanimive so tudi razlike med slovenskimi regijami.
Leta 2025 je vsaj en recept za antibiotik prejel približno vsak četrti prebivalec Slovenije. V osrednjeslovenski regiji je bil ta delež okoli 23 odstotkov, v pomurski pa kar 31 odstotkov.
Večje predpisovanje antibiotikov v vzhodnem delu države v primerjavi z zahodnim strokovnjaki opažajo že več let.
Še izrazitejše so razlike pri otrocih do 14. leta starosti. Med območji z največjim in najmanjšim predpisovanjem antibiotikov je razlika skoraj dvakratna. Simonović je pri tem izpostavil Pomurje in severno Primorsko.
Po njegovih besedah bi takšne razlike težko pojasnili zgolj s pogostejšim pojavljanjem bakterijskih okužb. Potrebne bodo dodatne analize, pomembna pa je tudi podpora zdravnikom pri odločanju, kdaj je zdravljenje z antibiotikom res potrebno.
V slovenskih bolnišnicah vsako leto več kot 10.000 bolnikov z bolnišnično okužbo
Posebej skrb vzbujajo podatki o okužbah, povezanih z zdravstveno oskrbo.
Prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, predsednica Nacionalne komisije za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, je predstavila rezultate zadnje evropske presečne raziskave. Ta je pokazala, da je imelo na dan raziskave dokazano bolnišnično okužbo 8,2 odstotka bolnikov v slovenskih bolnišnicah.
To je nekoliko več od evropskega povprečja in precej več kot v predhodni raziskavi iz leta 2017.
Po predstavljenih ocenah ima na kateri koli dan v slovenskih bolnišnicah bolnišnično okužbo približno 400 bolnikov, v enem letu pa jo dobi več kot 10.000.
Takšne okužbe podaljšujejo hospitalizacije, otežujejo okrevanje in lahko ogrozijo življenje bolnikov.
Toda velik del teh okužb bi bilo mogoče preprečiti.
»Z doslednim izvajanjem ustreznih ukrepov bi lahko preprečili od 30 do 50 odstotkov bolnišničnih okužb,« je poudarila Lejko Zupanc.
Premalo osebja in enoposteljnih sob
Za učinkovito preprečevanje bolnišničnih okužb niso dovolj zgolj higienski ukrepi. Bolnišnice potrebujejo ustrezno usposobljene zdravstvene delavce, dovolj prostora za ločevanje okuženih bolnikov in pravočasno prepoznavanje tistih, ki so nosilci odpornih bakterij.
Prav na teh področjih pa ima Slovenija precejšnje težave.
Po besedah Lejko Zupanc samo polovica slovenskih bolnišnic izpolnjuje kadrovske normative za medicinske sestre, ki se ukvarjajo z obvladovanjem bolnišničnih okužb. Primanjkuje tudi zdravnikov s tega področja.
Dodaten problem predstavljajo prostorske razmere. Za preprečevanje prenosa odpornih bakterij med bolniki je pogosto potrebna namestitev v enoposteljnih sobah oziroma ustrezno ločevanje skupin bolnikov.
»Slovenija je žal na repu po številu enoposteljnih sob v Evropi,« je opozorila.
Odpornost narašča, čeprav razmere še niso alarmantne
Na neugodne trende je opozorila tudi prim. Helena Ribič, specialistka klinične mikrobiologije in nacionalna kontaktna oseba za protimikrobno odpornost.
Podatki za leto 2025 pri najtežjih okužbah kažejo, da se odpornost bakterij povečuje.
»Trend ni ugoden, odpornost se povečuje. Razmere za zdaj še niso alarmantne, vendar se lahko brez ustreznega preprečevanja in obvladovanja okužb hitro poslabšajo, kot se je že zgodilo v nekaterih drugih, tudi sosednjih državah,« je opozorila.
Pomembno vlogo pri spremljanju razmer imajo mikrobiološki laboratoriji, kjer ugotavljajo, katere bakterije povzročajo okužbe in na katere antibiotike so še občutljive. Ti podatki zdravnikom pomagajo pri izbiri zdravljenja, hkrati pa omogočajo spremljanje širjenja odpornosti v posameznih bolnišnicah, regijah in po državi.
Zakaj antibiotik pri prehladu ni rešitev?
Strokovnjaki opozarjajo, da se boj proti odpornosti bakterij ne začne šele v bolnišnici.
Približno 90 odstotkov antibiotikov se porabi zunaj bolnišnic, bakterije pa se prenašajo med ljudmi in različnimi okolji.
Nepotrebno jemanje antibiotikov zato ni zgolj vprašanje posameznega bolnika, temveč vpliva tudi na širjenje odpornih bakterij v družbi.
Antibiotiki ne učinkujejo proti virusom, zato ne pomagajo pri običajnem prehladu ali gripi. Njihovo nepotrebno jemanje pa lahko spodbuja razvoj in širjenje odpornosti bakterij.
»Vsak odmerek antibiotika mora biti premišljen,« je poudarila Beović.
Pomembno je, da antibiotike jemljemo le po navodilih zdravnika, v predpisanih odmerkih in trajanju zdravljenja, ter jih ne shranjujemo za naslednjo bolezen ali delimo z drugimi.
Nova strategija za ohranitev učinkovitosti antibiotikov
Slovenija je za obdobje 2026–2030 pripravila novo državno strategijo »Eno zdravje«, ki predvideva ukrepe za obvladovanje odpornosti mikrobov, izboljšanje preprečevanja okužb ter okrepitev izobraževanja, raziskav in mednarodnega sodelovanja.
Strategija določa tudi odgovornosti za izvajanje ukrepov ter potrebne kadrovske in finančne vire.
Ob evropskem dnevu ozaveščanja o antibiotikih so na Zdravniški zbornici Slovenije odprli še mednarodno razstavo ilustracij »Rišemo odpornost mikrobov«, pri kateri je sodelovalo 30 ilustratork in ilustratorjev iz prav toliko evropskih držav, med njimi slovenska ustvarjalka Alja Horvat.
Sporočilo strokovnjakov je jasno: antibiotiki ostajajo nepogrešljivi, vendar bomo njihovo učinkovitost ohranili le, če jih bomo uporabljali odgovorno in hkrati učinkoviteje preprečevali okužbe.





