Župan Občine Piran Đenio Zadković je že pred časom na delovnem sestanku gostil ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Aleksandro Pivec. Tema pogovora je bilo načrtovanje ribiškega pristanišča Seča, ki predstavlja vhod oziroma začetni del Jernejevega kanala. Piranski župan se je sestal z deležniki, ki sodelujejo v projektu obnove ribiškega pristanišča v Seči.
Z njimi je pregledal obstoječe stanje in se dogovoril o nadaljnjih korakih. Delovnega srečanja so se poleg ministrice, župana in strokovnih služb udeležili še: Robert Smrekar (direktor Krajinskega parka Strunjan), Edi Germšek (Prosub d.o.o.) in predstavniki civilne iniciative Seča, ki jih vodi Andreja Humar. Vsi deležniki so predstavili svoje poglede in se dogovorili, da bodo v naslednjih tednih uspeli poiskati skupne rešitve za ureditev ribiškega pristanišča, ki bodo prilagojene potrebam in željam vseh deležnikov.
Kot vemo, so piranski občinski svetniki investicijski program za ribiško pristanišče Seča potrdili na julijski izredni seji. Ob tem so sprejeli še sklep o ustanovitvi devetčlanske delovne skupine za nadzor projekta. Po mnenju občine je investicijski projekt ureditve ribiškega pristanišča zelo pomemben, tako lokalno kot nacionalno, s katerim želi Občina Piran ob pomoči treh ministrstev urediti razmere na omenjeni lokaciji v smislu krajinske krajine, splošne urejenosti in kultiviranosti. Občina želi z ureditvijo ribiškega pristanišča Seča ribogojcem in školjkarjem omogočiti varne pogoje za delo ter urediti sedaj zanemarjeno območje, ki predstavlja, po mnenju velike večine prebivalcev in obiskovalcev, enega izmed najbolj degradiranih delov slovenske obale.
»Ureditev ribiškega pristanišča, ki si ga želimo izvesti ob pomoči evropskih sredstev v višini 2,1 milijona evrov, bi omogočila njegovo varnejšo uporabo in zagotovila bolj urejeno skladiščenje v smislu potreb, ki jih imajo ribiči, ribogojci in školjkarji. Hkrati ne gre prezreti pozitivnih učinkov na krajinski park, saj bi se z izvedbo novega zajema solne vode izboljšala kakovost slanice in s tem kakovost tradicionalno pridelane soli v Krajinskem parku sečoveljske soline. Trenutni zajem vode je namreč izveden iz pristanišča, kar ne predstavlja optimalne rešitve v smislu kakovosti dotekajoče vode,« so prepričani na piranski občini. Ob tem poudarjajo, da območje ribiškega pristanišča, ki je kot ribiško pristanišče določeno v Zazidalnem načrtu Polotok Seča, ne posega v območje Škvera. »Območje Škvera se ohranja v sedanjem stanju. Prav tako je območje Škvera z ohranitvijo dejavnosti opredeljeno v omenjenem prostorskem aktu,« so še pojasnili. Projekt prav tako zajema zaščito rastlin, saj je predvidena njihova presaditev na manj izpostavljeno območje. Za zaščitene ptice iz krajinskega parka, kjer bi se začasno odlagal mulj, je predvidena izvedba novih gnezdišč – skladno z dogovorom s Krajinskim parkom sečoveljske soline. Kot so še povedali na piranski občini, projekt hkrati predvideva ekološke izboljšave, saj ne bo več nevarnosti iztekanja tekočin iz ob oseki nasedlih plovil, meteorne vode pa bi se odvajale preko lovilcev olj. Za fekalne odplake bi se uredila mala komunalna čistilna naprava z uporabo prečiščene odpadne vode za splakovanje sanitarne vode.
Plovba velikih ladij ne bo mogoča
»Projekt poglabljanja pristanišča bi vključeval odstranjevanje oziroma čiščenje mulja na globino do 2,50 metra (kar velja glede na hidrografsko ničlo), kar omogoča ob oseki plovbo plovil z ugrezom do 1,50 metra,« so pojasnili na občini ter izpostavili, da morebitna plovba velikih ladij ne bo mogoča. Ob pridobitvi evropskih sredstev iz sklada za ribištvo bi bilo namreč pristanišče strogo namensko, kar pomeni, da bi bilo namenjeno le ribičem, ribogojcem in školjkarjem. Kot so nam pojasnili na občini, naj bi bil obalni zid po projektu obložen s kamnitimi bloki, pri čemer se bi v največji možni meri uporabili že obstoječi bloki. Površine trenutno betonskih pomolov bi ostale po sanaciji enake, saj predstavlja takšna konstrukcija, ki stoji na pilotih, najmanjši možni poseg v muljasto dno. Poudarili so, da ni možna izvedba pilotov iz lesenih debel, saj je njihova življenjska doba zaradi živih organizmov (ladijske svedrovke), ki se zajedajo vanje, žal zelo nizka – zgolj nekaj let. Tovrstna izvedba bi bila možna le z debli posebne vrste dreves iz tropskih gozdov. »Ureditev ribiškega pristanišča pomeni obenem začetek urejanja protipoplavnih nasipov na Dragonji. Za zaščito celotnega območja Krajinskega parka s kulturno in naravno dediščino je namreč v nasipe potrebno vgraditi lokalni material,« so povedali na piranski občini. Mulj, ki ostane pri poglabljanju, bi bil tako po izsušitvi koristno uporabljen za protipoplavno zaščito. Deponija mulja na opuščenih solnih poljih bi omogočila še njeno uporabo za morebitno kasnejše poglabljanje Jernejevega kanala. »Projekti Ribiškega pristanišča, Jernejevega kanala in protipoplavne zaščite sečoveljskih solin so tako medsebojno povezani in se dopolnjujejo. Ureditev plovne poti ribiškega pristanišča predstavlja zato začetek ureditve plovne poti Jernejevega kanala,« so še povedali.
Vrednost investicije v ureditev ribiškega pristanišča Seča po investicijskem programu, ki sloni na projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja in projektantskem predračunu, dosega 2.543.116 evrov. Občina Piran bi lahko iz Evropskega sklada za pomorstvo in ribištvo črpala sredstva v višini 2.099.242 evrov, kar pomeni, da bi morala zagotoviti lastna sredstva v višini 443.874 evrov.
Civilne iniciative so za ureditev, vendar v okviru kulturno naravovarstvenih standardov
Glede na to, da je veliko zanimanja civilnih iniciativ glede same ureditve ribiškega pristanišča, so se na piranski občini odločili, da organizirajo delovni sestanek, na katerega so povabili člane delovne skupine. Sestanka se je udeležila tudi Katja Radin, podpredsednica Krajevne skupnosti Lucija, ki nam je po sestanku povedala: »Po napornih in občasno precej burnih pogajanjih so predstavniki občine naposled nekako uvideli, da je potrebno stopiti korak nazaj in prisluhniti zahtevam Civilne iniciative Seča, kar jim je svetoval tudi dr. Bojan Pahor, direktor Direktorata za hrano in ribištvo na kmetijskem ministrstvu, ki je sestanek zelo uspešno vodil in ga tudi uspešno pripeljal do konca. Civilna iniciativa je predstavila svoja stališča in zahteve, s projektantom in drugimi prisotnimi strokovnjaki za različna področja se je kasneje ugotavljalo, kaj je v projektu možno spremeniti in česa ne. Predstavniki Civilne inciative Seča in jaz kot predstavnica Krajevne skupnosti Lucija smo povedali, da projekt podpiramo, vendar strogo v okviru kulturno naravovarstvenih standardov.« Predvsem pa menijo, da mora biti projekt prilagojen veljavnim zakonom o upravljanju Krajinskega parka Sečoveljske soline, kar pomeni, »da predvideno odlaganje mulja na solna polja nikakor ne pride v poštev, saj bi to povzročilo nepopravljivo škodo na njih. Prav tako zavračamo betoniranje obale in pomolov. Ti morajo biti zgrajeni iz blokov istrskega kamna,« je zaključila podpredsednica Radinova.
Tudi v Civilni iniciativi Seča so bili zadovoljni s sestankom, saj menijo, da je piranska občinska uprava vendarle doumela, da je v prvi vrsti v službi ljudi, ki živijo na njenem območju in da jih poslej v njihovem domačem okolju več ne ignorirajo. Kot so zapisali na svoji facebook strani, so na sestanku uspeli obrazložiti svoje zahteve za spremembo projekta ter z velikim pričakovanjem čakajo na popravke projekta.
Petra Mežnarc
