Da velikost ni ovira, temveč priložnost za večjo agilnost in proaktivno upravljanje, dokazuje občina Hrpelje-Kozina, ki s približno 5.500 prebivalci orje ledino lokalnega razvoja. V zadnjem desetletju je občina na stičišču Krasa, Brkinov in Čičarije pod vodstvom aktualne županje Saše Likavec Svetelšek uspešno obrnila nekatere ključne negativne trende in postala ena najbolj perspektivnih lokalnih skupnosti v regiji.
Od tranzitne točke do sodobnega urbanega središča
Dolga leta sta bili naselji Hrpelje in Kozina prepoznani predvsem kot prehodni prometni točki. Danes je slika precej drugačna. Zgodovinski premik se je zgodil z izgradnjo vzhodne obvoznice, investicije, vredne približno 8 milijonov evrov, ki je iz urbanega jedra uspešno umaknila težki tovorni promet. Ta razbremenitev je omogočila celovito preobrazbo kraja; septembra 2026 je namreč zaživel več kot 1,2 milijona evrov vreden nov Mestni trg na Kozini, s čimer je naselje dobilo sodobno tlakovano urbano središče in prostor za druženje. Z novozgrajenim krožiščem pri Jadranu in načrtovano ureditvijo reške ceste občina premišljeno zaokrožuje novo identiteto prostora.
Demografski razcvet in gospodarska slika
Od leta 2010 se je število prebivalcev povečalo za 30 odstotkov, populacija pa je v povprečju mlajša od slovenske statistike, saj povprečna starost znaša 43,9 let. Občina se pomlajuje, saj raste tudi delež otrok do 14 let, ki trenutno znaša 15,2 odstotka. Gospodarska slika je stabilna; stopnja delovne aktivnosti je v letu 2025 dosegla 72,7 %, kar je opazno nad slovenskim povprečjem (69,7 %), raste pa tudi povprečna neto plača na zaposlenega.
Razvojno naravnanost potrjuje izjemen skok indeksa razvitosti občin, ki močno presega državno povprečje. K temu pomembno prispeva hitro rastoča Obrtno-industrijska cona Hrpelje, ki zaradi strateške lege ob avtocestnem križu privablja uspešna podjetja ter zagotavlja delovna mesta in občinske prihodke. Gospodarstvo lokalna uprava podpira tudi z 1,5 milijona evrov vrednim podjetniškim inkubatorjem in 0,7 milijona evrov vrednim učno-predelovalnim centrom sadja in zelenjave, ki temelji na lokalni samooskrbi in krožnem gospodarstvu.
Skrb za okolje, vodooskrbo in trajnost
V zadnjih letih je bilo v občini zagnanih, izvedenih ali pripravljenih za več kot 50 milijonov evrov razvojnih investicij, pri čemer občinska uprava izkazuje visoko uspešnost pri pridobivanju nacionalnih in evropskih nepovratnih sredstev. Velik del teh sredstev je usmerjen v ključno infrastrukturo, kar je bil plod premišljemaga povezovanja v razvojne projekte širšega območja: zgrajen je bil 4 milijone evrov vreden povezovalni vodovod Ilirska Bistrica–Rodik (celotna investicija vseh občin in države je bila 30 miljonov evrov) in novo črpališče v Klaričih (1,1 milijona evrov) za varno oskrbo s pitno vodo, v teku pa je tudi nadgradnja kanalizacijskega sistema. Občina je nadpovprečno uspešna tudi pri ravnanju z odpadki, saj proizvede kar 13 % manj komunalnih odpadkov na prebivalca od slovenskega povprečja.
Mlade družine kot vizija prihodnosti
Ključ do uspeha vsake lokalne skupnosti je njen odnos do mladih. Z inovativno stanovanjsko politiko, ki vključuje subvencioniranje stanovanj, štipendiranje in unikatno prodajo zazidljivih zemljišč s projektno dokumentacijo mladim družinam po netržnih cenah, občina proaktivno naslavlja izzive priseljevanja in stanovanjske preskrbe. Največji in najpomembnejši projekt, ki je tik pred pričetkom, pa je izgradnja novega vrtca v Hrpeljah, ocenjena na 8,2 milijona evrov. Občina je za ta 14-oddelčni vrtec že pridobila gradbeno dovoljenje in 1,9 milijona evrov nepovratnih sredstev. Gre za eno največjih posamičnih investicij v zgodovini občine, ki bo zagotovila vrhunske pogoje za najmlajše, nova kuhinja bo izboljšala pripravo obrokov za celoten vzgojno-izobraževalni kompleks, sprostitev starih prostorov pa bo omogočila širitev osnovne in glasbene šole.
Vse to potrjuje, da transparentno vodenje, odlična komunikacija in jasen razvojni pogled presegajo statistične omejitve majhnosti. Kot poudarja aktualna županja Saša Likavec Svetelšek: “Vizija je bila od samega začetka jasna: ustvariti občino, ki ne bo le tranzitna točka, temveč varen in sodoben dom. Zavedamo se, da uspešnosti ne določa velikost občine, temveč pogumne odločitve, posluh za potrebe občanov in vlaganje v mlade. Projekti, ki smo jih in jih še uresničujemo, so dokaz, da lahko s pravim pristopom tudi srednje velike lokalne skupnosti ponudijo najvišjo kakovost bivanja.”
Tako tudi obstajajo občine, kjer ni le lepo ostati, ampak kamor si ljudje želijo priti in si ustvariti prihodnost. Velikost morda res ni vse, a jasna vizija in sposobnost njene realizacije je tista, ki dela razliko.
