Februarja se v Sloveniji veliko govori o umetnosti, o kulturi. Na Danskem bi lahko morda rekli, da delijo leto na dve obdobji – na poletje, ko so muzeji, galerije ter gledališča polni tujih turistov ter na vse ostale letne čase, ko v umetnosti uživajo pretežno domačini. V dolgih temnih zimskih mesecih nemalo Dancev redno izkorišča svoje letne vstopnice lokalnih muzejev ter gledališč. Vsako naselje ima kakšen majhen očarljiv muzej, polno je mest z vikinškimi ostanki ter ”muzejev na odprtem”, kjer lahko obiskovalci v hišah z različnih zgodovinskih obdobij s pomočjo igralcev podoživijo življenje na Danskem skozi različna desetletja oz. stoletja. Sama sem bila najbolj presenečena ob obiskih muzejev moderne umetnosti Louisiana ter Arken, ko jeseni med obiskovalci ni bilo slišati drugega jezika kot danščine. Ob sobotah in nedeljah družine ter skupine prijateljev preživijo cele dni v muzejih. Klepetajo, spijejo kakšno kavo, pojedo kosilo ter po ogledu razstave malo posedijo in počivajo. Še najboljši čas za ogled razstav je ob kosilu, saj so muzejske sobe skorajda prazne. A na vrtovih ter v kavarnah v muzejih se takrat tre domačinov. Poleg muzejev in galerij pa je na Danskem tudi veliko gradov, ki so morda še bolj privlačni za mlade obiskovalce. V Kronborg gradu (Hamletov grad) v poletnih mesecih dnevno prirejajo predstave Hamleta v sobanah gradu, kjer se odvija originalna zgodba. Mlade pa spodbujajo k obiskom vseh večjih muzejev z brezplačno vstopnino na določen dan v tednu. Tako težko kdo uporabi izgovor, da so vstopnine predrage ter da jih zato umetnost odbija. Ne moremo pa govoriti o kulturi na Danskem, ne da bi omenili Wallmans. Gre za večerjo ob gledališki predstavi, kjer nastopajoči prepevajo skladbe najbolj uspešnih pop izvajalcev in flimov preteklega leta. Nastopajoči poleg plesa, akrobacij, petja, igranja inšturmentov ter povezovanja šova, gostom tudi sami postrežejo z večerjo. Med starejšimi Danci velja podobno nenapisano pravilo, kot ga imamo Slovenci s Triglavom. Dokler ne greš vsaj enkrat na Wallmans, nisi pravi Danec. Sama sem si predstavljala da bo šlo za bolj zadržano predstavo (glede na sramežljivost in zadržanost Dancev), a sem bila popolnoma presenečena. Tako nastopajoči kot obiskovalci se popolnoma sprostijo ter znorijo ne glede na starost, kar je bilo za introvertirano Slovenko popolni šok. A verjetno tudi Danec, ki bi šel nepripravljen na Triglav ne bi užival, glede na to, da je njihov najvišji hrib visok le 147m.
Nina Ločniškar
