Tokratni recept me je popeljal globlje v zaledje slovenske Istre, društvo Skala me je namreč prijazno povabilo na njihovo pripravo na Sladko Istro. Ko sem prispel v njihove prostore v Kubed, so članice in člani že vneto pripravljali sladice, ki so so jih naslednji dan ponudili lačnim obiskovalcem Sladke Istre. Pripravljali so zlatorjavo krostato in mafine, oboje polnjeneno z domačimi smokvami.
Vsak predstavnik društva je vneto in natančno opravljal svojo nalogo. Prvi so mesili testo, drugi ga valjali, tretji so ga polagali v pekače in ga premazovali s figami, spet četrti izrezovali lične trakove , ki so jih polagali na krostato, da je dobila svojo končno klasično podobo. V najbolj oddaljnem kotu pa so pripravljali mafine.
Ker mafini v Sloveniji niso avtohtona jed, sem kljub temu, da so jim dodali pristno istrsko dušo, vso svojo pozornost namenil krostati.
Tako sem se začel sprehajati okoli ogromne podolgovate mize, na kateri so potekali različni stadiji priprave.
Če grem po vrsti: najprej so v moko ubili jajce, dodali maslo in sladkor ter na hitro zgnetli v testo, nato ga pustili rahlo počivati preden so se lotili valjanja. Ko so testo razvaljali na približno pol centimetra, so ga položili v pekač in nanj namazali figov nadev. Imenovati nadev marmelada bi bila skoraj žalitev, saj je bilo v njemu le kanček sladkorja. Ravno dovolj, da se je za kratek čas ohranil v shrambi. Fige sta namreč predstavnici društva nekaj tednov prej pridno pobrali po vasi, jih narezali in zavreli z malo sladkorja, nato napolnili kozarce, ki sta jih pred tem pasterizirali. Pri tem, ključnem delu vlaganja smo izmenjali mnenja in se na koncu strinjali s tem, da ima vsak svoj način. Sam v čiste kozarce nalijem vročo vsebino, dobro zatisnem pokrov in vse skupaj položim v lonec. Vsebino prekrijem z vodo in jo vrem pol ure. Nato pustim, da se vse skupaj do jutra ohladi. Nekateri pa v pečici sterilizirajo kozarce in pokrove, v njih nalijejo vrelo vsebino, jih pokrijejo in zadekajo kot otroke ter pustijo da se vse skupaj ohladi. Oba načina preverjeno delujeta.
Če se vrnemo k naši krostati: sledilo je okraševanje. Čez namazano krostato so navzkriž položili na centimetrske trakove narezano testo, tako da je krostata dobila svoj klasični mrežasti vzorec.
Peka krostat je potekala v kar štirih pečicah, ki so jih imeli za to priložnost postavljene na mizah, da je bil dostop lažji.
Čisto na koncu sem priskočil na pomoč tudi sam in tako z veseljem potrdil svojo domnevo, da je bila krostata odličnega okusa.
Za lažjo pripravo doma:
Testo:
300 gramov moke
1 jajce
200 gramov masla
100 gramov sladkorja
Nadev:
1 kg fig
100 gramov sladkorja
Rok Dekorti
