Marsikateri Pirančan v ponedeljek zvečer ni potreboval televizije. Le telefon ali računalnik, Facebook ter ogromno skledo kokic začinjeno z veliko mero potrpljenja. Če bi obstajale meritve ogledov videa na spletnih straneh, bi v piranski občini bila daleč najbolj gledana video oddaja ponedeljkovega večera zagotovo prenos seje občinskega sveta. Lahko bi rekli, da je lepo in za razvoj demokracije pomembno, če volilci spremljajo delo svojih izvoljenih predstavnikov. Ampak rezultat ponedeljkovega ogleda seje v živo ni prispeval k razvoju demokracije in ugledu izvoljenih predstavnikov. Prej nasprotno. Pomenil je veliko, veliko razočaranje. Predvsem pa verjetno ponovno spoznanje, da se večini izvoljenih predstavnikov zares neverjento hitro zgodi, da njihovi politični interesi prevladajo nad interesi volilcev in razvoja občine. Po drugi strani pa se je izkazalo, da navkljub prepričanju, da je lahko vsakdo politik, temu ni tako. Vsakdo je pa lahko slab politik. Za opravljanje politične funkcije je potrebno imeti določene veščine, ki ti omogočijo izvolitev. Vendar to žal ni dovolj, saj je potrebno tudi znanje. Po ponedeljkovi seji nas je, roko na srce, precej pričakovalo županov odstop, saj ga je le-ta že pred tem sam napovedal v še enem svojem vehementnem in ne ravno najbolj premišljenem zapisu na družbenem omrežju Facebook. Na koncu pa se nas je kar nekaj spraševalo, če ni morebiti nujno, da se zgodi ravno obratno. Da odstopijo vsi ostali in ne župan. Občinskemu svetu so se namreč še isti dan zatresla tla pod nogami. Postal je predmet zgražanja in sedaj verjetno ni več piranskega svetnika, ki bo s ponosom lahko povedal, da gre na naslednjo sejo občinskega sveta in da je njegov namen zares delati v dobrobit razvoja občine. Ja, kot vemo, si je zgled zelo težko pridobiti, izgubimo pa ga lahko še preden se tega dobro zavemo. Ponedeljkov večer je bil torej velik poraz za občinsko politiko, a velik uspeh za medije in tehnologijo, ki nam je omogočila preživeti ponedeljkov večer drugače.
Tomaž Perovič
