Ne samo Slovenijo, skoraj cel svet je zajela pandemija, ki je na glavo postavila naše vsakdanje življenje. Težko, da kaj tako velikega ne bi zamajalo našega občutka varnosti. Spoznamo, da smo kot človek ranljivi, nemočni, majhni in začnemo se spraševati o smislu življenja. To se namreč vedno vprašamo, kadar imamo občutek nemoči in se nam zdi, da rezultat ni odvisen od našega truda. Je sploh smiselno vztrajati, če veste, da ne boste zmagali? Je smiselno vztrajati, če se že vnaprej ve, kdo bo izbran (za službo, na EMI, za povišico,…)? Pa vendar še vedno vsi vztrajamo!
Življenje je nepredvidljivo in na nekatere stvari pač nismo in ne moremo biti pripravljeni. Zaradi koronavirusa je marsikdo doživel šok. Povsem razumljivo in normalno je čutiti tesnobo, strah pred smrtjo, nespečnost , zaskrbljenost . Vse to je odziv telesa na stresne situacije, tako nas telo zaščiti.
Pomembno je, da znamo ta občutja tudi pomiriti, saj je predolga izpostavljenost stresu za naše telo izredno škodljiva. Prav z mirnostjo v sebi bomo našemu organizmu pomagali k hitrejšemu okrevanju in boljšemu imunskemu sistemu. V takšnem času je navkljub izolaciji zelo pomembno, da čutimo, da nismo sami. Želimo si varnosti, bližine, želimo si občutka, da bo še vse v redu. Razmere nam ponujajo odlično priložnost, da spoznamo sami sebe in si postavimo čisto nove vrednote. Ja, včasih je tema strašljiva in grozna, pa vendar se ravno v temi svetloba najbolje sveti. Upam, da nas bo v tem času povezalo prav sočutje in bližina sočloveka.
Eva Erpič
zakonska in družinska terapevtka
Uni. Dipl. soc. delavka
info@evaerpic. si
041/410-843
