Občine slovenske Istre v preventivno akcijo proti tigrastim komarjem

Deli novico s tvojimi prijatelji

Letošnjo pomlad bodo občine slovenske Istre v sodelovanju s svojimi komunalnimi podjetji in Fakulteto za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem (UP FAMNIT) organizirale preventivno akcijo zatiranja ličink tigrastih komarjev, ki je namenjena predvsem zmanjševanju možnosti za razmnoževanje komarja. Za ljudi so tigrasti komarji nadležni zaradi njihovega agresivnega hranjenja podnevi in alergijskih odzivov na pike, kar vpliva na privlačnost kraja za naselitev, turizem in rekreacijo. Samice tigrastih komarjev se hranijo s krvjo toplokrvnih živali in ljudi, zato lahko prenašajo tudi različne nevarne virusne bolezni.

 

»Župani štirih občin smo se povezali v novi akciji, s katero želimo osveščati občane in občanke kako lahko zmanjšamo možnosti za razmnoževanje tigrastega komarja. Slednji ni le neprijetna nadloga, temveč tudi prenašalec virusov. Širjenje koronavirusa pa je dokaz v kako kratkem času lahko virus ogrozi ves svet,« je skupno akcijo štirih občin slovenske Istre predstavil župan Danilo Markočič. V  času omejevanja epidemije virusa SARS-CoV-2 smo v občinah slovenske Istre pokazali, da smo povezani in da skupaj zmoremo, zato je župan prepričan, da bodo tudi v tej akciji občani in občanke sodelovali in s tem prispevali k učinkoviti akciji. Ukrep preprečevanja razvoja invazivne vrste komarja je tudi eden izmed trajnostnih ukrepov v okviru pridobitve znaka Green destination v Zeleni shemi Slovenije, v katerega je občina Izola vstopila v letošnjem letu. Ta ukrep je skladen tudi z načrtovanimi ukrepi Mestne občine Koper, ki je dobitnica srebrnega znaka Green destination od leta 2018 dalje.

 

Sredstvo za zatiranje ličink komarjev ne obremenjuje okolja

 

Preventivna akcija občin slovenske Istre in UP FAMNIT bo v prvi vrsti namenjena ozaveščanju občanov in občank o preprečevanju razmnoževanja te invazivne vrste komarjev, občine pa bodo za zmanjševanje možnosti razmnoževanja komarjev na javni infrastrukturi, ki dovoljuje nastajanje stoječih voda, uporabile sredstvo Aquatain. Sredstvo je na novinarski konferenci predstavila dr. Katja Kalan z UP FAMNIT, ki je na temo širjenja tigrastih komarjev tudi doktorirala. Sredstvo Aquatain ni biocid, temveč deluje mehansko. Na vodni gladini ustvari film, ki preprečuje dihanje in razvoj ličink komarja ter polaganje jajčec samičkam. Ne obremenjuje okolja in ni škodljivo za ljudi, živali, rastline in neciljne organizme, kot so čebele, ribe, itd. Sredstva ne bodo nameščali na območjih, kjer ima tigrasti komar že dovolj naravnih plenilcev, torej ob rekah, jezerih, mlakah, itd.

 

Akcija zatiranja ličink komarjev bo potekala od maja do septembra

 

Vnos sredstva v jaške javne infrastrukture in druga mesta, kjer se nahaja stoječa voda, bo v vseh štirih občinah potekal v več fazah vse do septembra, saj razvojni krog od jajčeca do odraslega osebka komarja spomladi in jeseni traja od 15–20 dni, poleti pa le 6–8 dni. Ves čas akcije bodo na UP FAMNIT izvajali monitoring pojavljanja tigrastega komarja, svoja opažanja o pojavnosti tigrastega komarja bodo lahko sporočili tudi občani prek mobilne aplikacije Mosquito Alert, ki bo še ta mesec na voljo v slovenskem jeziku. Stroški svetovanja UP FAMNIT ter stroški zgibank in drugih materialov za vse štiri občine ne bodo presegli 15.000 evrov proračunskih sredstev. Poleg tega bo imela vsaka občina še dodatne stroške z nabavo in vnosom sredstva Aquatain.

 

Za učinkovito akcijo ključno sočasno sodelovanje občanov 

 

Tigrasti komar je slab letalec in preleti le nekaj sto metrov, zato je še posebej pomembno, da se akciji zatiranja razmnoževanja komarjev s svojim ravnanjem pridružijo tudi občanke in občani. Zelo pomembno bo, da občanke in občani delujejo odgovorno in ozaveščeno ter izvajajo nekatere aktivnosti, ki preprečujejo nastanek gojišč za razmnoževanje komarjev, kot so pospravljena okolica brez nepokritih zalivalk za rože, veder, odprtih plastenk, avtomobilskih gum in drugih majhnih posod, saj taki ostanki vode predstavljajo idealno gojišče za razmnoževanje tigrastega komarja. Tudi voda, ki se nabira na ponjavah in drugih platnih, podstavkih za rože, nepokritih napihljivih bazenih in drugih vodnih igračah, žlebovih sodih in rezervoarjih, je idealno gojišče za razmnoževanje komarjev. Redno je potrebno skrbeti tudi za čiščenje vodnjakov in ribnikov. Poleg naštetih ukrepov občanom priporočamo tudi nabavo sredstva za samostojno apliciranje in bolj učinkovito akcijo. Za razmnoževanje tigrasti komar potrebuje majhne količine stoječe vode, v katerih se naši komarji ne morejo razmnoževati in so premajhne za preživetje plenilcev komarjevih ličink, kot so žabji paglavci in plenilske ličinke žuželk.

 

Prvo aplikacijo sredstva bodo komunalna podjetja izvedla v tretjem tednu tega meseca

Denis Bele, direktor Komunale Izola je na novinarski konferenci pojasnil, da je akcija usklajena tudi na ravni komunalnih podjetij, ki bodo sredstvo nanašala predvidoma od 18. maja dalje na gladino vode v peskolove jaškov, stoječa vodna korita v parkih in na stoječe vode na pokopališčih. Nanos sredstva bodo ponovile vsakih 28 dni do vključno septembra.

Po dostopnih podatkih lahko pričakujemo 91% zmanjšanje pojavnosti ličink komarja okrog površin, kamor bo nanešeno sredstvo Aquatain.

 

Zgibanka v vsako gospodinjstvo

 

Občine slovenske Istre so pripravile tudi zgibanko, ki jo bodo dobila vsa gospodinjstva prihodnji teden in je namenjena ozaveščanju občank in občanov ter hkrati kot poziv za odgovorno ravnanje, s katerim lahko s skupnimi moči bistveno zmanjšamo možnosti za razmnoževanje invazivne vrste tigrastega komarja. Zmanjševanje populacije komarjev na območju slovenske Istre bo izboljšalo tudi kakovost bivanja tako domačinom kot obiskovalcem. Turizem je izjemno pomembna gospodarska panoga v občinah slovenske Istre in prihodki iz turizma bistveno vplivajo na kakovost življenj občank in občanov. Informacije o zatiranju komarjev bodo dostopne tudi na območjih, kjer ni v zadostni meri prisotnih naravnih plenilcev tigrastega komarja in so zato prepoznana kot potencialno večja žarišča, npr. pokopališča.

 

O rezultatih akcije bodo občine obveščale prek svojih komunikacijskih kanalov.