I
V Postojnski jami so včeraj javnosti prvič pokazali svojo najbolj varovano pridobitev. Štiri leta po fenomenu izleganja ponosno predstavljajo tri od 21 mladičkov človeških ribic iz slavnega »zmajevega legla«, ki ga od leta 2016 naprej skrbno spremljajo tako oni kot svetovni mediji. Postali so prave svetovne zvezde. Prišel je čas, da si jih lahko ogleda tudi javnost.
Spoznajte zmajčke
Že od sobote, 13. junija, bo obiskovalcem na voljo nov ogled, ki so ga poimenovali Spoznajte zmajčke. »V sklopu tega doživetja, si bodo obiskovalci (trenutno) lahko ogledali 3 od 21 mladičkov človeških ribic, ki so bili doslej naša »skrbno varovana skrivnost«, saj so živeli v jamskem laboratoriju. Ogled mladičkov bo mogoč v posebnem VIP ogledu. Število obiskovalcev smo omejili na zgolj 20-30 na dan v eni skupini, ker ne želimo pretirano vznemirjati mladih človeških ribic« so povedali v Postojni. Poleg rednega ogleda Postojnske jame bodo obiskovalci izvedeli vse o človeških ribicah, ki že od prazgodovine burijo domišljijo, videli slavne mladičke in vstopili v sicer za javnost zaprte dele jame. VIP ogled poteka v slovenskem ali angleškem jeziku. »Otvoritev novega oglednega akvarija s 3 mladički človeških ribic predstavlja nov mejnik tako zanje kot za jamo. Ta že stoletja velja za zibelko speleobiologije in biodiverzitetno najbogatejšo jamo na svetu. Istočasno gre za velik dosežek naše ekipe – tako biologov kot marketinga,« je ob izreku vabila vsem gostom naznanil predsednik upravnega odbora Postojnske jame Marjan Batagelj.
Ko ugasnejo luči …
Kaj počnejo, »ko ugasnejo luči«, je eno večnih vprašanj o skrivnostnih človeških ribicah, ki živijo v temi podzemnih voda. Razmnoževanja človeške ribice v naravnem okolju namreč ni videl še nihče. Leta 2016 so bili v Postojnski jami priča zgodovinskem odlaganju 64 jajčec človeških ribic v velikem razstavnem akvariju. Iz njih se je pozneje izleglo 21 malih »zmajčkov«. Po statistikah znanstvenikov naj bi v naravi od več sto jajčec, kolikor jih predvidoma odloži samička v času življenja, odraslost dosegla samo dva zarodka.
»Bilo je ganljivo, a istočasno tudi zastrašujoče, saj smo ves čas vedeli, da se dogaja nekaj edinstvenega in da je prav od nas odvisno, kako se bo vse skupaj razpletlo. Imeli smo res ogromno odgovornost, saj se nam je začelo dogajati prav vse, po čemer so pri Postojnski jami hrepeneli stoletja,« je poudarila vodja jamskega laboratorija Katja Dolenc Batagelj, ki za jamski naraščaj skupaj z ekipo skrbi že od prvega jajčeca.
Prvotno skromne želje po preživetju vsaj enega zarodka, so kmalu lahko nadomestile drugačne želje. Sprva želja po preživetju in uspešnem razvoju čim večjega števila ličink v mladičke, pozneje pa tudi po tem, da bi jih pripeljali do stopnje, ko bodo dovolj veliki za selitev in bi jih lahko videli tudi obiskovalci, novinarji, ki so poročali o dogajanju v naši jami, gostje, ki so pošiljali pozdrave, otroci, ki so jim pošiljali svoje risbice in pravljice. Zgodovina prikazovanja človeške ribice v Postojnski jami je sicer dolga več kot 150 let, mladički človeške ribice pa bodo na ogled prvič. Videti mladička človeške ribice je pač prava redkost.
Zmajevo gnezdo
V jamskem laboratoriju, ki je začel rasti po zadnjem odloženem jajčecu, so zagotovili optimalne umetne pogoje za razvoj jajčec in pozneje ličink. Kljub pesimističnim napovedim, so uspeli zagotoviti odlične pogoje za rast 21 mladičkov. V številkah to pomeni, da so dosegli 92 % stopnjo preživetja in tako, po mnenju stroke, »ustvarili edinstven laboratorij v povsem naravnem okolju, ki predstavlja pomemben korak za zagotavljanje optimalnih umetnih pogojev za uspešno vzgojo Proteusa, kar lahko zelo pripomore k ohranjanju te vrste v prihodnosti«.
Če so človeške ribice res zmajevi mladički, je jamski laboratorij Postojnske jame njihovo gnezdo, biologa Postojnske jame Primož Gnezda in Katarina Kanduč, ki dnevno skrbita za mladičke, pa sta trenerja zmajev. Ne skrbita zgolj za hranjenje in spremljanje mladičkov, ampak tudi za ureditev novih akvarijev. Za nov akvarij, na katerega so se preseljeni mladički lepo privadili, sta biologa iz podzemne reke Pivke, kjer je naravno domovanje človeških ribic, morala prinesti kar 100 kg mivke, ki jo je bilo potrebno predhodno sterilizirati.
Že ob snovanju jamskega laboratorija so združili moči tudi z dvema vodilnima strokovnjakoma s področja: z dr. Lilijano Bizjak Mali z Biotehniške fakultete in dr. Stanleyem Sessionsom s Hartwick Collegea iz New Yorka, ki opazovanja bogatita z znanstvenimi dognanji.
Viktor, Počasné, Boris …
S pomočjo IR kamer, ki so jih namestili v velikem razstavnem akvariju in v laboratoriju, so v štirih letih nabrali za prek 200 000 ur neprecenljivega video materiala, ki so ga delili s svetom. Posnetki so se že marsikdaj pokazali za neprecenljiv vir podatkov. Prav zaradi tega so lahko ujeli tudi usodne trenutke izleganja ličink, se zabavali ob plesu embrijev, gledali Borisa – najšibkejšo ličinko, ki se je kljub slabim napovedim lepo razvijala, navijali za »Počasnéta«, ko je lezel iz svoje ovojnice, in opazovali Viktorja, kako mu raste nova noga. Ob vsem tem pa so vedno znova prišli tudi do pomembnih ugotovitev. Prvič je bil natančno posnet postopek regeneracije udov pri proteusu, prvič si je lahko tudi naša stroka ogledala embrio proteusa pod mikroskopom, lahko smo primerjali, kako poteka proces izleganja pri jajčecih na kamnih oz. na »mrežici«.
BBC, Guardian, New York Times …
Postojnska jama je v minulih letih pridobila sloves v vseh večjih globalnih medijih. Pogosto je sinonim in simbol podzemnega sveta, raziskovanj in dosežkov ter dom zmajevih mladičkov. Odkar se je izleglo prvo jajčece, so o naših zmajčkih poročali vsi največji mediji, prvi je novico o pričakovanju zmajevih mladičkov objavil New York Times. Od takrat so o mladičkih poročali praktično vsi globalni mediji. V posebno čast jim je bilo večletno partnersko sodelovanje z BBC-jem, ki je človeške ribice »in čarobno podzemlje« predstavil zadnji veliki dokumentarni oddaji z Davidom Attenboroughjem Seven worlds, one planet. Prav na dan ponovne otvoritve Postojnske jame, minuli teden, pa je britanski The Guardian objavil ekskluzivno zgodbo selitvi zmajčkov v novi razstavni akvarij.
