Kdaj zbolijo pljuča?

Poletje ni letni čas pljuč. Toda zaradi situacije z virusom Covid-19, želim predstaviti vsaj del naturopatskega pogleda na delovanje pljuč. Bralcem pa prepuščam razmišljanje o tem, koliko so pljuča sama in simptomi Covida-19 povezani s tem, kako naši organizmi reagirajo v situaciji, ki jo vsi mi, kot kolektivna zavest, doživljamo v tem letu.

Pljuča so organ, preko katerega smo nenehno v neposrednem stiku z našo okolico, saj nas z njo povezuje vsak naš vdih. So organ poguma, kreativnosti in sprememb ter tudi edini notranji organ, katerega delovanje lahko do neke mere nadzorujemo. Tako kot vsa naša tkiva in organi, se tudi pljuča odzivajo na določena čustvena stanja in na naše reakcije, ki so odvisne od mnogih dejavnikov, nenazadnje tudi od psihofizične konstitucije posameznika. Žalost, potrtost in depresija so čustva, ki jih najpogosteje pripisujemo pljučem, vendar nanje vpliva tudi nesposobnost, da bi opuščali preteklost, da bi pustili stvarem oditi, naše obsesije in tudi strah. Ko nas je strah, zadržujemo dih. Kadar smo v stresu, je naše dihanje hitro in plitko in zaradi izpostavljenosti mnogim izvorom stresa je pri večini takšno dihanje že kronično. V antropozofski medicini so pljuča tudi organ Zemlje in našega fizičnega telesa. Narekujejo našo potrebo po povezavi z Zemljo, pa tudi občutek lakote.

Poglejmo še kako potekajo procesi v pljučih z vidika Nove germanske medicine. Pljuča sestavljajo različna tkiva. Pljučni mešički ali alveoli, kjer pride do izmenjave kisika in ogljikovega dioksida, se po omenjeni teoriji “aktivirajo”, ko doživljamo strah pred smrtjo, ali če se bojimo, da bo umrla nam draga oseba. Ko doživljamo takšne vrste strah, se funkcija pljučnih mešičkov poveča z namenom, da bi pridobil organizem čim več kisika. Tega običajno ne občutimo in v takšnem stanju lahko celo boljše dihamo. Bolj intenziven kot je strah in dlje kot ga doživljamo, močnejša bo reakcija tkiva, več kisika bo telo potrebovalo in bo za to potrebnega tudi več tkiva. Zato lahko pride v pljučih do nastanka nodulov in tumorjev. Tkivo v bronhiolih se aktivira, ko doživljamo strah pred smrtjo zaradi zadušitve ali če imamo občutek, da nam primanjkuje zraka (lahko tudi simbolično, ko nas nekdo ali neka situacija duši ali ko nam nekaj onemogoča pravilno dihanje).

Ko smo v takšni situaciji, se v bronhiolih proizvaja veliko tekočine (eksudata) in če je intenzivnost doživljanja strahu velika, lahko dihanje postane oteženo. V obeh primerih se kasneje pojavi tudi suhi kašelj. Če se oseba, ki doživlja takšne strahove hkrati nahaja v tujem okolju, v katerem se ne počuti dobro, kot je na primer bolnišnica ali dom za ostarele, če je zaradi drugih razlogov osamljena ali v strahu za svoje življenje, se temu pojavu pridruži še splošno zadrževanje vode v telesu, ki ga povzroči aktivacija ledvičnih cevk, kar celotno situacijo dodatno poslabša.

Nihče od nas ni imun na vsakodnevno poročanje medijev o virusu Covid-19, ki je pogosto zastrašujoče. Dramatični naslovi in slabe novice namreč pritegnejo pozornost in prodajajo. Toda žal, pogosto tudi zavajajo in močno širijo strah in paniko med ljudmi. Če teorija Nove germanske medicine drži (in praksa jo večinoma potrjuje), je glede na zgoraj zapisano jasno, da takšno ravnanje z vidika zdravja pljuč ni dobro. Še posebej ne za tiste, ki so že po naravi bolj zaskrbljeni in prestrašeni.

Pojavu se ne moremo izogniti, niti mu ubežati in na nek način se je potrebno odgovorno spoprijeti s tem nepovabljenim “obiskovalcem”. Jasno je, da se z njim najboljše soočimo z močnim imunskim sistemom in krepkim duhovnim zdravjem. Pljuča so po tradicionalni kitajski medicini nenazadnje povezana tudi z debelim črevesom, kjer domuje imunski sistem.

Strah, zmeda, panika in nerazsodnost stanje poslabšajo in lahko celo povzročijo nastanek pljučnih težav, ki jih sicer ne bi imeli. Bodimo previdni, vendar razsodni in kritični. Pogumno živimo življenje, kot ga imamo, saj drugega nimamo. Živimo v sedanjosti in skušajmo izpustiti ter opustiti škodljive situacije iz preteklosti ter se tako osvobodimo in postanimo pozitivna sprememba.

Romina Salvi