»Bolj star, bolj nor,« se je ob svojem podvigu pošalil gospod Korsika, ki se je z maratonskim plavanjem začel resneje ukvarjati šele v poznejših letih. Dolga plavanja, tudi tista, ki presegajo deset kilometrov, so zanj postala poseben izziv, zato je bila ideja, da bi preplaval okoli Golega otoka, skoraj logičen naslednji korak.
Na podvig se je pripravljal približno eno leto. 29. septembra mu je uspelo v celoti preplavati okoli otoka, pri čemer mu je bilo vreme precej naklonjeno. To je bilo pomembno tudi zaradi zahtevnih razmer na tem delu Jadrana, kjer je posebej nepredvidljiva znamenita velebitska burja.
Goli otok ni bil izbran naključno
Za Bojana Korsiko Goli otok ni le skalnat otok sredi Jadrana. Kot politolog se zaveda njegovega zgodovinskega pomena, saj je bil po sporu med jugoslovanskim vodstvom in Stalinom leta 1948 povezan s političnim taboriščem. Na njem so bili zaprti predvsem tako imenovani informbirojevci , ljudje, ki so jih oblasti označile kot privržence Sovjetske zveze oziroma Stalina. Med njimi so bili tudi številni prepričani komunisti, ki so se po političnem razkolu znašli na nasprotni strani nove realnosti.
Za mnoge je Goli otok zato še danes eden najbolj prepoznavnih simbolov politične represije v nekdanji Jugoslaviji. Prav ta zgodovinski spomin je spremljal tudi plavalca. S svojim podvigom je želel povezati ljubezen do dolgih plavanj s spominom na ljudi, ki so prestajali trpljenje na otoku.
V ozadju je tudi družinska zgodba
Poseben pomen ima podvig zaradi njegovega očeta Lojzeta. Ta sicer nikoli ni bil zaprt na Golem otoku, vendar je bil v času dachauskih procesov več mesecev zunajsodno priprt in psihično maltretiran.
Kljub temu, kot pripoveduje njegov sin, ni izgubil vere v bolj pravično in socialno družbo. Te vrednote je prenašal tudi na svojega sina. Od njegove smrti bo kmalu minilo pet desetletij, vendar spomin nanj ostaja živ. Zato 11,5 kilometra plavanja okoli Golega otoka zanj predstavlja precej več kot zgolj športni rezultat.
Pri podvigu mu je pomagala tudi sestra, nekdanja reprezentantka
Na zahtevni poti ni bil povsem sam. Spremljala ga je sestra Jadranka, zdravnica in nekdanja uspešna plavalka, ki je bila v mladosti tudi večkrat članica jugoslovanske reprezentance. Na spremljevalnem čolnu Saver 720 je bil skiper Branimir, ki je skrbel za spremljanje plavalca.
Po končanem podvigu je gospod Bojan Korsika ugotavljal tudi, ali je pred njim že kdo preplaval celotno pot okoli Golega otoka. Podatka o takšnem dosežku ni našel, kar pa še ne pomeni, da ga pred njim ni bilo. Razlog, da je takšnih podvigov malo, je razumljiv. Poleg izjemne telesne pripravljenosti so potrebni dolgotrajni treningi, dobra organizacija in predvsem primerno vreme. Če je Goli otok že kdo obplaval s plavanjem, ga zato poziva, naj se mu oglasi. Njegov podvig je medtem dokumentiran z dvema pričama in dvema satelitskima urama.
Brez trenerja, a z veliko discipline
Posebnost njegove zgodbe je tudi način priprav. Profesionalnega trenerja ni imel. Kot pravi sam, je bil kar »sam svoj gonjač sužnjev«, pri čemer za nasvete prav tako ni posebej prosil. Takšnega pristopa sicer drugim maratonskim plavalcem ne priporoča, sam pa je z njim očitno prišel do cilja.
Goli otok je tako dodal na seznam svojih večjih plavalnih izzivov. Pred njim so bili že Limski kanal in otok Susak, zdaj pa je med njegove podvige zapisan tudi Goli otok. »Ni slabo za letnik 1955,« pravi in se ob tem sprašuje, zakaj se je maratonskega plavanja spomnil šele tako pozno v življenju.
Tudi umetna inteligenca je dobila svojo vlogo
Po koncu podviga je želel izvedeti še, kako redek je njegov dosežek. Zato je umetno inteligenco vprašal, koliko ljudi njegove starosti bi bilo sposobnih izvesti podoben projekt. Pri tem je upošteval več dejavnikov, letnik 1955, 11,5 kilometra plavanja, zdravstveno stanje, dejstvo, da je bil pri treningu sam svoj trener in organizator, pa tudi okoliščino, da ga je po plavanju čakala še približno 280 kilometrov dolga vožnja do celine.
Umetna inteligenca je ocenila, da bi bilo na svetu približno 50 ljudi njegove starosti, ki bi bili sposobni podobnega projekta, ter okoli 800 moških vseh starosti. Sam ob tem ostaja previden in priznava, da umetna inteligenca pogosto poda tudi napačne oziroma izmišljene odgovore. A številka je, kot pravi, vsaj zanimiva. Ne glede na to, ali je umetna inteligenca zadela ali ne, je njegov dosežek precej bolj oprijemljiv: pri 70 letih je preplaval 11,5 kilometra okoli Golega otoka. Za njim so ostali kilometri, zahtevne priprave, zgodovinski spomin in osebna zgodba, pred njim pa očitno še novi izzivi.
