Zaradi največje globalne krize v turizmu, bo družba Postojnska jama d.d. morala poslovanje prilagoditi padcu obiskovalcev in prihodkov. »Ne zatiskamo si oči, da bo te krize konec v naslednjem letu, niti da bo turizem kmalu tak, kot je bil nekoč. Tisti, ki se bodo temu prilagodili prvi, bodo v prihodnosti najboljši. Konec koncev, vse pride in vse mine, tudi ta kriza«, so zapisali v sporočilu za javnost.
Pandemija virusne bolezni Covid-19, ki izredno negativno vpliva na ekonomske razmere na globalnih trgih, je najhujšo krizo povzročila prav v turizmu, kjer je marsikatero podjetje ugasnilo ali vsaj bistveno zmanjšalo poslovanje. »To je dejstvo, o katerem se govori bistveno premalo. Prizemljena so letala, številne turistične agencije so propadle. V času, ko se turizem na svetovni ravni sooča z največjim padcem v zgodovini, smo tudi v družbi Postojnska jama d.d. prisiljeni prilagoditi poslovanje, tudi z zmanjšanjem števila zaposlenih. Slikovit je podatek, da bomo že v nekaj tednih imeli več zaposlenih kot obiskovalcev. Stanje žal ni odvisno od nas in naših aktivnosti, pač pa od epidemiološke slike, ki se v svetu in v Evropi spreminja iz dneva v dan. Strah pred potovanji je enostavno premočen, zato turistov, tudi tistih redkih, ki bi še lahko potovali, enostavno ni. Cenovna politika pri tem ne igra nobene vloge«, so pojasnili.
V letošnjem letu družba Postojnska jama d.d. zaradi izbruha pandemije, ki jo primerjamo z naravno nesrečo, skupno beleži 83 % upad obiska. Postojnska jama je globalna destinacija, kjer v strukturi obiskovalcev prevladujejo tuji gostje. Lansko leto jih je bilo skoraj 93 %, Slovencev pa le 7 %. »Glede na to, da je pandemija ohromila cel svet in ustavila potovanja na globalni ravni, pri čemer smo povsem nemočni, je evidentno, da je izpad ogromen. Manj pa ni le tujih gostov, katerih obisk je upadel za približno 80 %, pač pa tudi domačih gostov, ki jih je bilo kljub številnim družinskim akcijam in ugodnostim, v primerjavi z lanskim letom kar 20 % manj«, so še zapisali.
Družba, katere glavna dejavnost so ogledi naravne in kulturne dediščine Slovenije, je žal izpadla tudi iz ukrepa turističnih bonov – slovenski gostje jih za obisk Postojnske jame in preostalih znamenitosti niso mogli koristiti. »Za slovenski turizem nasploh bo ključnega pomena, da naslednji paket kriznih ukrepov razširi uporabo turističnih bonov, in jih ne omejuje samo na nastanitve. Zaradi tega namreč prihaja do nesorazmerij, ko imajo pretežne koristi samo določene destinacije, kot so zlasti obala in terme«.
Zaprtje Parka Postojnska jama za 83 dni ob izbruhu epidemije je bilo precendenčno – jama je bila zaprta drugič v svoji več kot dvestoletni zgodovini, prvič pa je bila zaprta za tako dolgo obdobje. Zgovoren je tudi podatek, da je letošnji upad števila obiskovalcev bolj drastičen kot upad leta 1991, ki ga je povzročil razpad nekdanje države in je takrat vodil v stečaj.
»Glede na vse navedeno se žal moramo poslužiti ukrepa zmanjševanja števila zaposlenih, potem ko se je izkazalo, da z drugimi ukrepi, tudi državnimi, zagotavljanje dolgoročne vzdržnosti poslovanja ne bo mogoče. Tudi sicer je prihodnost glede stanja koronavirusa povsem neznana, obeti za cepivo so slabi, torej bistvenega izboljšanja ni mogoče pričakovati v roku enega leta. Odpuščanje do največ 59 zaposlenih je skrajni, a nujen ukrep, če hočemo ohraniti zdravo jedro in intelektualni potencial podjetja. Zgolj na ta način bomo v normalnih razmerah delovanja zopet sposobni zaposlovati 450 in več ljudi, kot nekoč. Upamo, da bomo presežne delavce že v naslednji sezoni lahko zaposlovali nazaj. Ni odveč poudariti, da se srečujemo z zelo rigidno delovnopravno zakonodajo, ko so najbolj izpostavljeni mladi in sposobni, ki praviloma šele vstopajo na trg dela. Vse zaščitene kategorije delavcev dosledno spoštujemo«, pojasnjujejo odgovorni.
V prizadevanjih, da bi bil ukrep čim manj boleč in z namenom zagotoviti čim višjo stopnjo varstva delavcev, je družba organizirala srečanja s sindikati, s katerimi je usklajevala pogoje za odpuščanje večjega števila delavcev iz poslovnih razlogov, glede izvedbe ukrepa pa smo se posvetovali tudi s svetom delavcev. »Direktor je z nujnimi ukrepi seznanil zaposlene na dveh srečanjih, saj ni želel, da bi o tem brali iz medijev. Žal se je zaradi neodgovornih posameznikov zgodilo prav to«, so povedali.
»Vseh deset let odkar upravljamo družbo, smo zaradi odličnega poslovanja in skokovite rasti veliko zaposlovali (povečanje števila zaposlenih za 82 %), plače zaposlenih so bistveno presegale povprečno plačo v Sloveniji, posebej pa so odstopale od povprečja v panogi gostinstva (povprečna plača v gostinstvu je lani znašala 1.271 eur, v naši družbi pa 1.831 eur), zaposlenim se je redno izplačevala nagrada za uspešnost, prejemali so maksimalni regres, lani kar v višini 1.750 eur. V obdobju rasti smo se srečevali s pomankanjem ustreznega kadra, zato smo tudi preko mrtve sezone vsako leto zaposlovali več ljudi, kot je bilo potreb, da smo tako zagotavljali potrebe v visoki sezoni. Žal je pandemija obrnila trend na glavo«, so zapisali.
Z različnimi ukrepi si prizadevajo, da bi bilo odpuščanj čim manj, a nestabilne tržne razmere zahtevajo prilagajanje novim okoliščinam in tudi zmanjšanje števila zaposlenih, če želijo ohraniti jedro podjeta, ki bo zagotavljalo dolgoročnost poslovanja. »Vse je v veliki meri odvisno tudi od ukrepov, ki jih bo država sprejela zato, da vitalni del turizma preživi«, so prepričani v družbi Postojnska jama. Dejstvo je, da so najbolj prizadete tiste družbe, ki so generirale podobo slovenskega turizma, v Slovenijo privabljale obiskovalce iz celega sveta, obenem pa veliko investirale ter vlagale v marketing in prodajo. To je družba Postojnska jama nedvomno počela in s tem promovirala tudi Slovenijo na globalnem nivoju.
»Postojnska jama je bila od nekdaj barometer turističnega dogajanja, tako v svoji dvestoletni zgodovini, v nekdanji državi in v samostojni Sloveniji. Radi so nas povprašali, kakšna bo sezona in vedno smo jo znali zelo točno napovedati, saj delujemo globalno. Turistični deležniki so bili veseli naših napovedi, ki so se v normalnih razmerah vedno izkazale za točne. Tokrat moramo prvič v desetih letih opozoriti na previdnost, daljše okrevanje ter skrajno racionalnost pri investicijah in pri tekočem poslovanju«, so zaključili v sporočilu za javnost.
