Preverjamo urbane mite
Poletje se je prevesilo v jesen, dnevi bodo vse krajši, otroci so odšli v šolske klopi, energije pa bo vsem zmanjkalo še pred večerom. V takih trenutkih si pomagamo na različne načine. Nekateri dodatno energijo najdejo v športu (in ja, tudi sama tega ne razumem), drugi spijejo skodelico močne kave ali črnega čaja, spet tretji si privoščijo popoldanski počitek ali »power nap« (starši ste najbrž tukaj zavili z očmi) in potem so tisti, ki rešitev najdejo v pitju energijskih pijač, ki jih je na tržišču res ogromno. Izbiramo lahko med navadnimi, z različnimi okusi, brez sladkorja, z dodanimi sladili, … Energijske pijače so priljubljene predvsem med športniki, mladimi, zaposlenimi v nočnih izmenah in študenti, ki se pravkar pripravljajo na jesenski rok izpitov in pri katerih luč v sobi včasih gori tudi do štirih zjutraj ali dlje. Pa so energijske pijače res dobra izbira? Ali nam res, kot pravijo v vsem poznani reklami, dajo krila?
Najprej sem preverila, kaj sploh vsebujejo energijske pijače. Glavne sestavine so kofein, sladkor, taurin in glukuronolakton. Po mnenju proizvajalcev so spodbujevalni učinki teh pijač posledica interakcije med različnimi sestavinami, zato naj uživanje kave ne bi imelo enakega učinka. 250 mililitrska pločevinka energijske pija če v povprečju vsebuje kar 80 miligramov kofeina (skodelica espressa pa okrog 40 miligramov kofeina), ki kot psihoaktivna snov stimulira centralni živčni sistem, kar se odraža v večji telesni in umski aktivnosti (vendar ne omogoča tudi precizne koordinacije in sposobnosti natančnega umskega dela), kar poveča porabo energije in zmanjša občutek lakote. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da so energijske pijače polne škodljivega sladkorja. Približno eno uro po zaužitju občutimo padec sladkorja v krvi in popuščanje učinka kofeina, postopoma postanemo utrujeni in moramo že poseči po novi pločevinki. Še preden se dobro zavemo, pa postanemo od teh pijač odvisni, saj jih strokovnjaki, zaradi sestavin in učinkov na možgane, primerjajo z drogo.
Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje opozarjajo, da so tvegana skupina predvsem otroci in mladostniki, ki so še posebej občutljivi na kofein. Uživanje energijskih pijač ob večjih telesnih naporih lahko povzroči srčne aritmije ali celo hujše zaplete delovanja srčne mišice. Otroci in mladostniki so zaradi nižje telesne teže toksikološko izpostavljeni bistveno večjim količinam sestavin kot so kofein, taurin in glukuronolakton v primerjavi z odraslimi. Ker nobena od »aktivnih« sestavin sama ali v kombinaciji ni primerna za uživanje za otroke, mladostnike, nosečnice in doječe matere, uživanje energijskih pijač tem občutljivejšim skupinam močno odsvetujejo.
Strokovnjaki opozarjajo pred mnogimi negativnimi učinki energijskih pijač, kot so: srčni zastoj, glavoboli in migrene, povečana anksioznost, nespečnost, diabetes tipa 2, interakcija z zdravili, odvisnost, zmanjšan občutek za tveganje, tresavica in nervoza, bruhanje, alergijske reakcije, visok krvni pritisk, sproščanje stresnega hormona, duševne bolezni, agresivnost in utrujenost.
Kot dodajajo na NIJZ, so energijske pijače primerne za občasno uživanje pri zdravih odraslih ljudeh v zmernih količinah. Mešanje z alkoholnimi pijačami ima lahko usodne posledice, saj kofein delno zabriše delovanje alkohola. V primeru mešanja energijskih napitkov s sinteznimi drogami, se učinek na kardiovaskularni in centralno živčni sistem sešteva in potencira. Glede na dokazane učinke na srce in ožilje uživanje energijskih pijač odsvetujemo ljudem z visokim krvnim pritiskom in bolnikom z boleznimi srca in ožilja.
Manca Hribovšek
