Deli novico s tvojimi prijatelji

Znanstveniki trdijo, da ni nobenega dvoma glede človekovega vpliva na podnebne spremembe. Prav tako vedo, kako dramatično se je skozi tisočletja (ko sodobnega človeka sploh ni bilo) spreminjalo podnebje na tem planetu. In človek se je spremembam neprestano prilagajal.

 

Tudi tisti, ki je živel v teh krajih pred denimo 20 ali 30 tisoč leti, ko med Istro in Furlanijo še sploh ni bilo morja. Danes skoraj težko verjamemo, da so še pred »zgolj« 20 tisočletji lahko šli po kopnem peš iz današnjega Umaga preko Jadranske kotline do Benetk, tam, kjer je danes morje.

 

Od bližnjih rimskih časov do danes se je morje v naših krajih dvignilo za približno dva metra. Zaradi človekovega vpliva na okolje so podnebne spremembe zdaj še hitrejše, morja pa je vse več. Človek se zna prilagoditi. Dobro ve, kako naj to naredi. Dva inženirja in arheolog so te dni piranskemu županu predstavili idejni projekt, kaj približno bo prej ali slej treba narediti, če bomo hoteli ohraniti enega od urbanih biserov na Jadranu. Ve, kaj mora narediti, da ohrani kmetijska zemljišča in soline, ki jim grozijo poplave tudi s kopnega, ko se utrgajo vse bolj neusmiljeni oblaki. Vsi bolj ali manj vse vemo, lepi načrti pa se ustavijo pri papirjih, ki si jih je izmislil isti človek.

 

Če hočemo rešiti Piran, Istro, je treba izdelati študije, analize, pripraviti strategije, izpeljati razprave, dobiti soglasja, risati, pisati, računati, preverjati, … čakati uradnike, ki se nikoli ne utrudijo zavlačevati. Nenadoma spoznamo, da grozi človeku še hujša nevarnost, kot so podnebne spremembe, nalivi, neurja, poplave … Kaj je lahko hujšega od tega? Birokratska in politična kolesja, ki lahko sesujejo še tako dobre namene, zamisli, pobude, voljo in delo množic.

 

V Benetkah so za zavarovanje mesta na vodi garali 40 let, porabili skoraj 6 milijard evrov, s tem denarjem bi verjetno zgradili novo piramido v Egiptu. Vendar učinek v Benetkah (še) ni ravno takšen, da bi govorili o čudežu. Piran in druga obalna mesta so pred vsaj stokrat lažjo nalogo. V Bruslju jih čaka celo denar za te načrte. A po zastavljenih birokratskih poteh vse kaže, da bo čez šest let, ko bo na vrsti nova finančna perspektiva, s poplavami skoraj vse tako kot danes. Samo morje bo tri ali štiri centimetre višje in staro mesto bolj sesuto.

 

Boris Šuligoj