Na novinarski konferenci je bila predstavljena slikanica z naslovom Sveti meč pravice, ki je eden izmed dosežkov projekta Kaštelir – Prazgodovinska gradišča in etnobotanika za trajnostni turizem in razvoj podeželja – od Krasa (preko Brkinov, Čičarije in Istre) do Kvarnerja (v nadaljevanju Kaštelir) in je dostopna v štirih jezikih. Slikanica nam skozi zgodbo o načinu življenja nekdanjih prebivalcev kaštelirjev, njihovih vrednotah, navadah in ritualih, še zlasti pa za tedanje čase mogočnih utrdbah, na zanimiv in privlačen način približa kulturo kaštelirjev.
Aktivna izvedba projekta Kaštelir se je začela oktobra 2018. Rdečo nit predstavljajo ostanki gradišč (kaštelirjev), te danes prezrte kulturne dediščine, ki izhaja iz prazgodovinskega obdobja (iz bronaste in železne dobe – tj. 2. in 1. tisočletja pr. n. št.). Njihova presenetljiva gostota na širšem območju Primorske, Istre in Kvarnerja priča o skupnih naravnih danostih in skupni zgodovini ter enovitosti tega območja v prazgodovini. Z zaraščanjem gradišč, izseljevanjem lokalnega prebivalstva ter izgubo tradicije in povezav s starodavno preteklostjo pa se izgublja tudi znanje o takrat rastočih rastlinah tega območja in njihovi uporabi. Zato je glavni namen projekta aktivno ohranjati dediščino gradišč, in sicer z njihovim ovrednotenjem, zaščito, oživitvijo ter promocijo. S projektom želimo obuditi tudi starodavno povezanost ljudi z rastlinami in jo predstaviti v sodobnem času, da bo služila trajnostnemu čezmejnemu turizmu, razvoju podeželja in sonaravnemu ravnanju z okoljem.
Slikanica Sveti meč pravice je delo avtorice Tine Rožac. Nastala je kot eden izmed dosežkov projekta Kaštelir, ki je sofinanciran v okviru programa čezmejnega sodelovanja Interreg V– A Slovenija–Hrvaška. Je skupni dosežek, ki sta ga pripravila partnerja projekta Kaštelir, Občina Izola in Inštitut IRRIS za raziskave, razvoj in strategije družbe, kulture in okolja v sodelovanju z avtorico Tina Rožac, ilustratorjem Matijo Cipurićem, oblikovalcem Žigo Valetičem in založbo Buča, d. o. o. (predstavnik Samo Vadnov). Z namenom valorizirati to pozabljeno, a za naše območje pomembno prazgodovinsko kulturno dediščino, nam slikanica skozi zgodbo o načinu življenja nekdanjih prebivalcev kaštelirjev, njihovih vrednotah, navadah in ritualih, še zlasti pa za tedanje čase mogočnih utrdbah na zanimiv in privlačen način približa kulturo kaštelirjev. Dostopna je v štirih jezikih – slovenščini, hrvaščini, italijanščini in angleščini, in sicer na povezavi: http://www.irris.eu/projekt-kastelir-slikanica-sveti-mec-pravice/.
»Širše območje od Krasa do Kvarnerja (vključno z Istro, Brkini in Čičarijo) bogati okrog 550 ostankov gradišč oz. kaštelirjev. Kulturna dediščina prazgodovinskega obdobja priča o enotnem geografskem območju, o katerem je danes širša javnost premalo seznanjena,« je uvodoma poudaril župan Danilo Markočič in dodal, da ohranjanje gradišč zato predstavlja odlično priložnost za razvoj trajnostnega turizma podeželja v tem čezmejnem prostoru. Novo pridobitev pa je opisal takole: »Z namenom približati preteklost na preprost način našim najmlajšim, je nedavno nastala slikanica. Pridobitev pomeni pomemben doprinos tudi za promocijo izolskega najdišča, zato se zahvaljujem vsem, ki ste omogočili njen izid. Ob tej priložnosti projektnim partnerjem želim uspešno delovanje tudi vnaprej.«
»Za razvoj trajnostnega turizma na podeželju potrebujemo najprej atraktivno zgodbo. Sledi izgradnja infrastrukture v fizični in digitalni obliki za podajanje zgodbe, ki zagotavlja petzvezdični doživljajski trajnostni turizem. Celotno ponudbo zaokrožijo kulinarično-promocijski dogodki ter pridelava in prodaja tipičnih izdelkov za ohranjanje delovnih mest na podeželju. Pri nastajanju zgodbe je ključno sodelovanje krajanov. Na ta način imajo EU-sredstva zelo konkreten učinek in za to si pri udejanjanju projekta Kaštelir pri Kortah prizadevamo,« je pomen projekta strnil mag. Iztok Škerlič, direktor Javnega zavoda za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte Izola.
»Tako je nastala izjemno bogata slikanica, ob kateri lahko zgodbo pripovedujemo tudi našim najmlajšim, v samostojnem branju pa bodo najbrž še najbolj uživali otroci druge triade. Zanimiva je zagotovo tudi za starejše bralce, predvsem zaradi simbolike, ki jo skriva v sebi, pa tudi zato, ker je – lahko bi rekli – pričevalka naše pozabljene preteklosti,« je povedala avtorica slikanice Tina Rožac. Uveljavljena slovenska profesorica komparativistike na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, prof. dr. Vanesa Matajc, je o slikanici povedala: »Z veseljem sem prebrala. Iz na začetku in koncu mitske, vmes pravljične osnove je nastala zelo slikovita zgodba, dobro izpeljani zapleti in motivacije dogajanja, posebej z merjascem ter za ponovno sožitje obeh kaštelirjev. Kača, ki ne plane na dečka, in zaponka, ki jo deček skrivaj kupi, sta pa zelo nežna prizora. /…/ Tudi motiv mavrice je super izpeljan, povezuje bogove in človeka v isti, skupni svet preko dečkovih oči: vsepovezanost v mitskem svetu (filozofsko: mitska totaliteta).«
V nadaljevanju je mag. Škerlič predstavil dosedanje dosežke na območju kaštelirja nad Kortami in načrte v okviru projekta, ki se bo zaključil predvidoma sredi letošnjega leta. Med drugim bodo na območju kaštelirja urejene različne tematske poti, območje bo opremljeno z informativnimi tablami, didatktičnimi elementi in arheopeskovnikoma za najmlajše, pedagoško točko s fotookvirjem, ki bo nudil pogled na soline, ter večnamenskim odrom z manjšim amfiteatrom. V preddverju doma krajevne skupnosti v Kortah pa bo urejena informacijska točka za obiskovalce.
