V noči na nedeljo, 25. oktobra, bomo ob 3. uri zjutraj kazalce premaknili nazaj na 2. uro. Za večino bo to pomenilo uro daljšo noč, za nekatere pa tudi uro daljši delovnik.
Predstavljajte si zaposlenega, ki v soboto ob 22. uri nastopi nočno izmeno in jo zaključi v nedeljo ob 6. uri zjutraj. Običajno bi na delovnem mestu preživel osem ur. Toda nocoj bo drugače. Ker se bo ura ob treh zjutraj vrnila na drugo, bo med začetkom in koncem njegove izmene dejansko minilo devet ur.
In prav tu se začne zanimivo vprašanje: ali bo za dodatno uro tudi dodatno plačan?
Devet ur dela, čeprav ura kaže drugače
Premik ure je še posebej pomemben za zaposlene v dejavnostih, kjer delo poteka neprekinjeno. Med njimi so zdravstveni delavci, zaposleni v domovih za starejše, policisti, gasilci, varnostniki ter delavci v industriji in prometu.
Tudi v slovenski Istri je veliko delovnih mest, kjer se delo ne konča, ko večina ljudi odide spat. V bolnišnici, pristanišču, proizvodnih obratih in številnih drugih dejavnostih bodo zaposleni svoje naloge opravljali tudi med nocojšnjim premikom ure.
Za tiste, katerih izmena bo zajela ponovljeno uro, to pomeni dodatnih 60 minut dejanskega dela.
Toda dejstvo, da nekdo dela uro dlje, še ne pomeni nujno, da gre za nadurno delo.
Ali je dodatna ura tudi nadura?
Slovenska delovnopravna ureditev razlikuje med rednim, nočnim in nadurnim delom. Pri jesenskem premiku ure je zato pomembno, kako je delovni čas zaposlenega razporejen in kako se dodatno opravljena ura upošteva pri obračunu.
Zaposlenemu mora biti dejansko opravljeno delo ustrezno evidentirano in plačano. Vendar se dodatna ura zaradi premika ure ne spremeni samodejno v naduro. To je odvisno od konkretne razporeditve delovnega časa, obsega opravljenega dela in pravil, ki veljajo za posamezno delovno razmerje.
Zakon o delovnih razmerjih določa tudi pravico do dodatkov za delo v posebnih pogojih, med drugim za nočno, nedeljsko in nadurno delo. Višina dodatkov je določena s kolektivnimi pogodbami, zato se lahko med dejavnostmi razlikuje.
Ker bo premik ure v nedeljo, je pri obračunu lahko pomemben tudi dodatek za nedeljsko delo.
Kaj pa evidenca delovnega časa?
Poseben izziv predstavlja beleženje opravljenih ur.
Če sistem zgolj primerja uro prihoda in odhoda, ne da bi upošteval premik časa, lahko pri nočni izmeni nastane napačen izračun. Zaposleni, ki je dejansko delal devet ur, bi lahko imel zabeleženih le osem.
Sodobni sistemi za evidentiranje delovnega časa lahko takšne spremembe upoštevajo, vendar je pomembno, da so pravilno nastavljeni.
Slovenska zakonodaja od delodajalcev zahteva vodenje evidenc o izrabi delovnega časa, katerih namen je med drugim zagotavljanje pravilnega obračuna opravljenega dela in varovanje pravic zaposlenih.
Zaposleni imajo tudi pravico do vpogleda v svoje podatke. Tisti, ki bodo nocoj opravljali nočno izmeno, lahko zato pri pregledu evidence preverijo, ali je bila dodatna ura pravilno upoštevana.
Dvakrat bo 2.30. Katera ura je prava?
Jesenski premik ure prinaša še eno zanimivost, na katero pogosto pozabimo: nocoj bo ura dvakrat pokazala isti čas.
Ko bo prvič 2.30, bo v Sloveniji še vedno veljal srednjeevropski poletni čas. Ko bo ura drugič pokazala 2.30, bomo že na srednjeevropskem oziroma zimskem času.
Med obema trenutkoma bo natanko ena ura razlike.
Za vsakdanje življenje to običajno ne predstavlja posebne težave, nekoliko bolj zapleteno pa lahko postane pri računalniških sistemih, časovnih evidencah in drugih postopkih, pri katerih je pomembno natančno zaporedje dogodkov.
Če je denimo nek dogodek zabeležen ob 2.45, drugi pa ob 2.15, to še ne pomeni nujno, da se je prvi zgodil pozneje. Če je prvi nastopil pred premikom ure, drugi pa po njem, je lahko vrstni red ravno obraten.
Zato sistemi, ki potrebujejo natančno časovno sled, uporabljajo časovne oznake, ki omogočajo razlikovanje med obema ponovitvama iste ure.
Za ene ura spanja več, za druge ura dela več
Jesenski premik ure tako ni le zanimivost na koledarju ali priložnost za daljši spanec. Za ljudi, ki bodo noč preživeli na delovnem mestu, ima lahko povsem konkretne posledice.
Medtem ko bo večina v nedeljsko jutro vstopila z občutkom, da je pridobila eno uro, bodo nekateri za to uro dejansko delali.
In čeprav bomo vsi kazalce premaknili nazaj, bo za pravilno evidentiranje in plačilo opravljenega dela pomembno predvsem nekaj drugega: koliko časa je posameznik v resnici preživel na delovnem mestu.
