Dan po pustnem torku je pepelnična sreda. Na ta dan marsikdo vsako leto prične s tradicionalnim 40-dnevnim postom, ki je še posebej značilen za katoličane in traja vse do velike noči. Post je star kot človeštvo, saj so se ljudje že od nekdaj odpovedovali hrani, da bi si očistili telo in duha. V tem obdobju jemo bolj zmerno, se vsaj ob petkih odpovemo uživanju mesa in mesnih jedi, predvsem pa poskrbimo, da z uživanjem bolj raznovrstne in polnovredne hrane nekoliko razbremenimo in razstrupimo svoj organizem. Pri tem razlikujemo med popolnim postom (ob zadostnem vnašanju vode) in delnim postom, ko omejujemo zgolj določena živila ali pa prehrano ozko omejimo zgolj na različne sokove in podobno, kar predstavlja močno zmanjšan vnos energije in hranil. Okrog strogega posta in njegovih učinkov pa kroži veliko trditev, za katere bomo preverili, če so miti ali resnice.
1.Po prekinitvi posta se lahko začne v telesu ustvarjati maščobna zaloga. Res je, žal. Pri postenju v telesu spodbudimo mehanizme, ki spremenijo metabolizem v telesu in ga prilagodijo na pomanjkanje hrane in v nadaljevanju na privzem hranil iz telesnih zalog (npr. telo porablja lastne beljakovine iz mišic). Po prekinitvi posta pa se lahko začne v telesu zaradi ponovnega vnosa hrane ustvarjati maščobna zaloga. (Vir: NIJZ)
2.Post velja za eno najuspešnejših naravnih metod razstrupljanja. Ni res. Razstrupljevalne ali »detox« diete so že nekaj časa popularno sredstvo za hujšanje, ki hkrati obljublja, da se bomo poleg odvečnih kilogramov pospešeno znebili še v telesu nakopičenih strupov. Največkrat gre za čiščenje s sveže stisnjenimi sokovi, postom ali pa s prehrano, ki temelji samo na enem živilu. In čeprav se sliši mikavno, da lahko samo v nekaj dneh ali tednih iz telesa »odplaknemo« vse, kar smo z leti nezdravega življenjskega sloga vnesli v telo, naše telo žal ne deluje na tak način. (Vir: prehrana.si)
3.Lunin post – postenje z vodo ob luninih menah ima večji učinek. Ni res. Ne obstaja nobena znanstvena podlaga, ki bi to potrdila in podprla z znanstvenemi dokazi.
4.Postenje s sadnimi in zelenjavnimi sokovi (smutiji) je zdravo, ker tako zaužijemo dovolj sadja in zelenjave. Ni res. Bolje je, da hrano grizemo in ne pijemo. Smuti nas velikokrat ne nasiti za dolgo časa, proces hranjenja se namreč začne že v ustih, ko hrano grizemo, žvečimo in ob tem nastaja tudi slina. Ob uživanju sokov je dvig našega krvnega sladkorja višji, kot če bi pojedli cel sadež.
Ob vsem tem pa velja opozoriti, da post ni namenjen komurkoli, ampak je potrebno pri odločitvi za postenje dobro premisliti in se pozanimati o plusih in minusih, ki jih s seboj prinaša dolgotrajno odpovedovanje hrani. Če je le možno, naj bo post voden pod budnim očesom zdravnika in ne bo daljši od 45 dni. Ob postenju ne smemo pozabiti na hidracijo.
Sicer pa se taka oblika razstrupljanja telesa odsvetuje ljudem, ki imajo oziroma so v preteklosti že imeli težave s katero izmed motenj hranjenja, podobno velja tudi za nosečnice, doječe matere, mladoletnike, ljudi s prenizko telesno težo, paciente z diabetesom tipa 1 in tiste, ki so pred kratkim prestali operacijo.
Manca Hribovšek
