Po polemiki, ki se je v zadnjih dneh razvila okoli morebitne širitve koprskega pristanišča, novega priveza za tankerje in pretovora utekočinjenega naftnega plina (UNP), sta se oglasili še pristojni ministrstvi. Sporočata, da o gradnji novega priveza za tankerje oziroma vzpostavitvi terminala za UNP ni bila sprejeta nobena odločitev. Prav tako trenutno ni uveden postopek za spremembo državnega prostorskega načrta (DPN) za koprsko pristanišče.
Ministrstvo za okolje in prostor ter Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko sta se tako odzvala na vprašanja, ki so v javnosti znova prišla v ospredje po predstavitvi dokumentacije Občine Ankaran.
Ankaran opozoril na dokumente, Luka Koper navedbe zavrnila
Kot smo poročali na portalu OBALAplus, je Občina Ankaran predstavila dokumente, za katere meni, da kažejo na širitev pristaniške infrastrukture proti zahodu, nova privezna mesta za tankerje in tudi možnost infrastrukture za pretovor UNP.
Ankaranski župan Gregor Strmčnik je ob tem opozoril predvsem na vprašanje, koliko informacij o dolgoročnem prostorskem razvoju pristanišča ima na voljo javnost. Občina je med drugim izpostavila ureditve zahodno od drugega pomola ter dokumentacijo, povezano z razvojem pristanišča.
Na navedbe se je nato za OBALOplus odzvala Luka Koper. V družbi so zatrdili, da plinskega terminala oziroma skladišč za UNP ne načrtujejo in da takšnih načrtov niso imeli. Obenem so opozorili na pomembno razliko med terminalom za utekočinjeni naftni plin ter terminalom za tekoče tovore in privezi za tankerje, ki jih veljavni DPN dejansko vsebuje.
Zdaj se je v razpravo vključila še država.
DPN že od leta 2011 predvideva priveze za tekoče tovore
Ministrstvi potrjujeta, da veljavni državni prostorski načrt iz leta 2011 v 16. členu določa območje privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola.
Predvidena ureditev vključuje pretakalno ploščad, odbojnike, privezna mesta, dostop za oskrbovalna vozila in vzdrževanje ter povezovalne objekte.
Gre torej za prostorske ureditve, ki niso nove in so bile v DPN vključene že ob njegovem sprejetju leta 2011. Takrat je bila izvedena tudi celovita presoja vplivov na okolje.
Toda ministrstvi ob tem poudarjata pomembno razliko: dejstvo, da DPN določeno prostorsko ureditev omogoča, še ne pomeni, da je bila sprejeta odločitev o njeni izvedbi.
Prav tako po pojasnilih države terminal za utekočinjeni naftni plin v DPN ni določen kot samostojna prostorska ureditev.
Program 2026–2030: dokumentacija da, gradnja ne
Vlada je 28. maja letos sprejela Program razvoja pristanišča za mednarodni promet v Kopru za obdobje 2026–2030. Ta na ravni idejnih zasnov določa možni prostorski in infrastrukturni razvoj pristanišča.
Ko gre za morebitno novo privezno mesto za tankerje, pa program po navedbah ministrstev predvideva zgolj izdelavo projektne dokumentacije.
Gradnja novega priveza v programu ni potrjena.
Še več: tudi za samo izdelavo projektne dokumentacije mora Luka Koper kot koncesionar najprej pridobiti soglasje države kot koncedenta.
Morebitna odločitev o izvedbi investicije bi bila lahko sprejeta šele pozneje, po izdelavi dokumentacije in izvedbi zahtevanih postopkov. Pri tem bi morali presojati ekonomsko, gospodarsko in okoljsko upravičenost projekta, pa tudi vplive na okolje, varnost in kakovost bivanja lokalnega prebivalstva.
Postopek spremembe DPN ni odprt
Ministrstvi sta odgovorili tudi na vprašanje morebitnega spreminjanja državnega prostorskega načrta.
Pobudo za pripravo oziroma spremembo DPN za ureditve na območju pristanišča poda Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, postopek državnega prostorskega načrtovanja pa vodi Ministrstvo za okolje in prostor.
Po današnjem pojasnilu Ministrstvo za okolje in prostor pobude za spremembo DPN za koprsko pristanišče ni prejelo.
Zato postopek spremembe DPN trenutno ni uveden oziroma odprt. Pobude v zvezi s spremembo DPN prav tako ni prejelo Ministrstvo za infrastrukturo in energetiko.
Kaj je torej potrjeno in kaj ne?
Iz doslej objavljenih dokumentov in pojasnil je mogoče ločiti več ravni.
Veljavni DPN iz leta 2011 dejansko vsebuje območje privezov za terminal za tekoče tovore zahodno od drugega pomola in pripadajočo infrastrukturo.
Program razvoja pristanišča 2026–2030 pa za morebitni novi privez za tankerje predvideva izdelavo projektne dokumentacije.
To pa po pojasnilu države še ni odločitev, da bo privez tudi zgrajen.
Prav tako država ni sprejela odločitve o vzpostavitvi terminala za utekočinjeni naftni plin, postopek spremembe DPN pa trenutno ni odprt.
S tem se uradno pojasnilo države v pomembnem delu ujema z odgovorom Luke Koper za OBALOplus, da je treba razlikovati med infrastrukturo za tekoče tovore in vprašanjem terminala oziroma skladiščenja UNP.
Občina Ankaran medtem dokumentacijo razlaga širše in opozarja predvsem na vprašanja prihodnjega obsega pristaniške infrastrukture, možnosti pretovora UNP ter obveščenosti in vključevanja lokalne javnosti.
Ministrstvi: V javnosti se ustvarja napačen vtis
Obe ministrstvi sta bila ob koncu sporočila kritična tudi do načina, kako se je razprava razvila v javnosti.
Ocenjujeta, da se s povezovanjem prostorskih ureditev iz leta 2011, programa razvoja iz leta 2026 in investicij, o katerih država še ni sprejela odločitve, ustvarja vtis, da je gradnja novega terminala oziroma pretovor UNP že načrtovan ali celo potrjen.
Po njunih navedbah takšna razlaga iz sprejetih dokumentov ne izhaja.
Ministrstvi napovedujeta, da bosta o morebitnih nadaljnjih postopkih razvoja pristanišča javnost in lokalno skupnost obveščali pregledno in pravočasno.
Razprava o prihodnjem razvoju koprskega pristanišča s tem sicer še ni zaključena. Današnje pojasnilo države pa jasneje določa trenutno formalno stanje: prostorske možnosti za določene ureditve za tekoče tovore obstajajo že od leta 2011, za morebitni novi privez je predvidena projektna dokumentacija, odločitev o njegovi gradnji ni bila sprejeta, prav tako ni bila sprejeta odločitev o terminalu za UNP.
