Od hotelov do stanovanj, parkov in privezov.
Storitveno in visokotehnološko središče, trgovine, nekaj zabavišč, stanovanja, hoteli, pa ladijski privezi, terminal za potniške ladje, kulturno središče, cone za rekreacijo in bulvarji.
Vse to bo zdaj lahko dejansko zaživelo v Starem pristanišču, ki bo v prihodnjih letih postal nov mestni predel ter tako obogatil Jožefinsko, Terezijansko in Franciscejsko četrt. Občina, dežela in pristaniška uprava, ki so sodelovale pri pripravi programskega dogovora, so točno določile razmerje planiranega in raščenega urbanega planiranja, kar pomeni, da bodo potencialni investitorji zdaj točno vedeli, kaj lahko kje uredijo oz. da ob nakupu skladišč ne bodo kupovali »mačka v žaklju«.
Območje so razdelili v štiri različne cone, ki se med seboj razlikujejo po funkcionalnosti: poslovni, rekreacijski, kulturni in turistični del ter navtični in zeleni del. Južni del Starega pristanišča, območje v neposredni bližini mestnega centra, bo namenjen pisarniškim dejavnostim in potniškemu ladijskemu turizmu. Ob obalnem pasu bo mogoče urediti priveze in terminal za velike potniške ladje, za skladišča 1a in 3 (ob morju) ter 2a bo tržaški občini najemnino še naprej plačevala družba Greensisam. Objekta ob morju bo ta družba lahko tudi povečala, kaj bo z njima naredila, pa še ni znano. Skladišče 2a naj bi nameravala preurediti v parkirišče. Greensisam se je skladiščema 2 in 4 pred kratkim odpovedal.
V teh dveh poslopjih bodo po vsej verjetnosti zaživele deželne pisarne, za njihovo ureditev in uporabo pa bo deželna vlada Občini Trst nakazala 26 milijonov evrov. Toliko denarja bo mestna uprava v tej prvi fazi potrebovala za urbanizacijo območja. Med skladiščema 2 in 2a predvideva prostorski načrt bulvarje, velike zelene drevorede, kjer bodo obsežne površine namenjene rekreaciji in kulturnim dogodkom pod milim nebom. Ta del Starega pristanišča bo predstavljal vez med centrom mesta in novim urbanim območjem.
Drugi sklop Starega pristanišča je delno že razvit in se nahaja okoli Skladišča 26, kjer nastaja multidisciplinarni kulturni center. Na severnem delu območja so skladišča, ki jih bo po novem mogoče tržiti. Najbolj zanimivi sta prav gotovo skladišči 24 in 25, ki stojita pred skladiščem 26 in tik ob obali. Na županovi mizi je pred časom že pristal načrt za hotel. Nič manj atraktivno za investitorje ni skladišče 30, ki stoji pred novim kongresnim centrom. V njem je občinska uprava sprva nameravala urediti ribjo tržnico in restavracijo, ki bi lahko postali atrakcija za turiste. Nato si je premislila in odločila, da bo skladišče poslala na nepremičninski trg.
V skladiščih 27 in 28 je lani že zaživel kongresni center, ki je nastal v kombinaciji zasebnega in javnega partnerstva. Tako pa naj bi v skladiščih 32 in 33, ki stojita v neposredni bližini novega krožišča, zrasel še nov termalni bazen.
Primorski dnevnik
Sanela Čoralič
