20. maj – Svetovni dan čebel

Skupaj gradimo opraševalcem bolj prijazen svet

Letos že četrtič obeležujemo svetovni dan čebel, ki je dan vseh opraševalcev. Opraševalci so pomembni tako za kmetijstvo kot ohranjanje biotske pestrosti. Vrednost opraševanja žuželk za slovensko kmetijstvo je ocenjena na 120 milijonov EUR letno.

V Sloveniji poleg kranjske čebele živi še prek 500 vrst divjih čebel (čmrljev in čebel samotark), oprašujejo pa tudi muhe, metulji, nekateri hrošči in ose. Vsaj polovico opraševanja v kmetijstvu opravijo divji opraševalci, v naravi pa je njihov delež še večji. Vedno bolj spoznavamo, da brez pestrosti opraševalcev ni prehranske varnosti.

Zaradi sprememb v okolju je življenje opraševalcev vedno težje. Letos jim je zaradi neugodnega vremena in pomanjkanja hrane še posebej težko. Medtem ko pri medonosni čebeli to lahko vsaj deloma blažimo s krmljenjem, pa so divji opraševalci zaradi načina življenja prepuščeni samim sebi. Hkrati pa bo zaradi slabega vremena opraševanje še bolj odvisno od čmrljev, ki oprašujejo tudi v slabem vremenu.

Nacionalni inštitut za biologijo (NIB) je vodilna slovenska institucija na področju raziskav pestrosti opraševalcev in pomena opraševalcev za kmetijstvo. Aprila se je začel mednaroden triletni projekt SafeAgroBee, v okviru katerega bodo ocenjevali prispevek medonosne čebele in divjih opraševalcev pri opraševanju kmetijskih rastlin, sodelovali pa bodo tudi pri prenosu znanja v prakso. Mednaroden projekt poteka v okviru Partnerstva na področju raziskav in inovacij v Sredozemlju – PRIMA.

Raziskujejo tudi dejavnost opraševalcev v sadovnjakih. Pridobljeni podatki bodo v pomoč pri pripravi navodil za uporabo fitofarmacevtskih sredstev tako, da bo vpliv na opraševalce čim manjši. Trenutno so namreč navodila prilagojena le dejavnosti medonosne čebele, ne pa tudi čmrljem, ki so dejavni tudi zgodaj zjutraj in pozno zvečer.

Lani so začeli s pilotnim monitoringom divjih čebel. Monitoring poteka na petih območjih in sicer v Notranjskem regijskem parku, na Ljubljanskem barju, na Kranjsko-Sorškem polju, Celjskem in v Ljubljani, skupaj na 50 vzorčnih mestih. Projekt bo prispeval dragoceno znanje o stanju populacij opraševalcev pri nas. Dobro poznavanje stanja je nujno za ustrezno ukrepanje in spremljanje učinkovitosti ukrepov.

Veliko pozornosti posvečajo tudi prenosu znanja v prakso. V projektu »Sadjarji za opraševalce in opraševalci za sadjarje« sadjarje učijo, kako upravljati s sadovnjaki, da bodo v njih lahko živeli tudi opraševalci. S povečanjem števila opraševalcev v sadovnjakih se bosta povečali kakovost in zanesljivost opraševanja. Na bolje oprašenih cvetovih se razvijejo lepši, bolj hranljivi in bolj obstojni plodovi.

Pred kratkim so pripravili brošuro Pomen opraševalcev za kmetijstvo. V njej na 40 straneh predstavljajo pomen, pestrost, ogroženost in varovanje opraševalcev. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano jo je natisnilo v 15.000 izvodih, elektronska verzija pa je dostopna tudi na spletu.

Širšo javnost o pomenu opraševalcev nagovarjajo v okviru projekta LIFE NATURAVIVA, ki je namenjen informiranju o pomenu biotske pestrosti. V okviru projekta so tako pred kratkim promovirali cvetoče travnike, ki so najpomembnejši življenjski prostor opraševalcev.

Zaradi dobrega odziva so tudi letos pripravili več kratkih izobraževalnih videov o opraševalcih: