Koprski zapor oziroma Zavod za prestajanje kazni zapora Koper je bil zgrajen leta 2004. Nova stavba zapora je umeščena na frekventni lokaciji, saj je zraven zapora nakupovalno središče Supernova. Ko so gradili zapor, tam še ni bila nakupovalna meka, pove vodja oddelka za varnost Goran Car. Trgovine so bile zgrajene kasneje. Zapor je sodoben in izpoljnjuje vse predpisane standarde. Pred tem je koprski zapor deloval v frančiškanskem samostanu Sv. Ane, ki je bil leta 1997 v denacionalizacijskem postopku vrnjen lastniku, do izgradnje novega zapora pa je bilo urejeno najemno razmerje.
V pisarni nas sprejme direktorica koprskega zapora Daniela Devčić, ki pojasni, da so pri njih zaprti obsojenci, ki so obsojeni na kazen do enega leta in šest mesecev, ali pa njihov ostanek kazni po vštetju pripora ne presega enega leta in šest mesecev zapora, določenega z območja sodnega okrožja sodišče v Kopru.
Na prestajanju kazni so lahko tudi obsojenciz območja sodnega okrožja Ljubljana, če so obsojeni na kazen nad enim letom zapora ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora presega eno leto zapora; mlajši polnoletni obsojenci do 23. leta starosti z območja sodnega okrožja Koper, če so obsojeni na kazen zapora do enega leta ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora ne presega enega leta zapora, oziroma z območja sodnega okrožja Nova Gorica, če so obsojeni na kazen zapora nad šest mesecev ali njihov ostanek kazni po vštetju pripora presega šest mesecev zapora. V Koper so lahko premeščeni tudi obsojenci z daljšimi kaznimi, ki so kazen prestajali v drugih zavodih. »Potem pa so pri nas še priporniki, če je pripor odredilo Okrožno sodišče v Kopru. Prostorska zmogljivost zavoda je 106 oseb«, pojasni direktorica.
V slovenskih zaporih in v prevzgojnem domu, ki sodijo pod okrilje Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, so trenutno skupno zaprte 1.304 osebe. Od tega jih je v koprskem zavodu 101, od tega 40 obsojencev in 61 pripornikov, oziroma 1 sodno pridržana oseba. »Trenutno v zavodu Koper prestajajo pripor tudi osebe, ki so v sodnem postopku za najhujša naklepna kazniva dejanja, opredeljena v Kazenskem zakoniku«, še doda direktorica.
Kot je nadalje pojasnila, ima zapor zaprti, polodprti in odprti oddelek za obsojence ter oddelek pripora. Zaprte osebe so nastanjene v 72 sobah, od katerih je 32 enoposteljnih in 40 dvoposteljnih. Zaprtim osebam so namenjeni tudi skupni dnevni prostori s čajno kuhinjo, jedilnica, delavnice, sprejemni prostori, prostori za obiske, prostor za duhovno oskrbo, več manjših sob za rekreacijo, telovadnica, tri notranja sprehajališča, zunanje športno igrišče, prostor za izobraževanje in druge prostočasne dejavnosti, knjižnica, splošna in zobozdravstvena ambulanta, bolniška soba, soba za invalide, poseben prostor za izločitev, prostor za prestajanje disciplinske kazni v samici, prostor za priročno trgovino, prostor za striženje ter tehnični in pomožni prostori, kot so pralnica, likalnica ter skladišče za obleko in posteljnino.
Kakšen je dan zapornikov ?
Goran Car, vodja oddelka za varnost pojasni, da njihov dan poteka po dnevnem redu. Pri tem je odvisno, ali so to priporniki ali obsojenci, ali so v odprtem ali zaprtem režimu. »Dan se začne z bujenjem ob 6:30 in se zaključi ob 22.uri z zaklepanjem. Vmes pa so vse aktivnosti, ki potekajo po ustaljenem dnevnem redu. Ta predvidi vse tiste zakonsko obvezne aktivnosti, ki jih moramo izvesti – to je časovno določeno bivanje na prostem, časovno določeno odprtost oddelkov, dejansko gre za to, koliko časa se lahko prosto gibajo, v tem času lahko uporabljajo telefon. Zaprtemu človeku zakon omeji samo svobodno gibanje, vse ostale življenjske aktivnosti pa morajo teči naprej. Seveda imajo možnost poklicati odvetnika, svojce in druge osebe z zavodskega telefona, svojih mobilnih telefonov namreč zaporniki ne smejo uporabljati«, razloži vodja oddelka za varnost. Več omejitev je pri pripornikih, za izvrševanje katerega o vsem odloča sodišče. S priporom se obdolžencu odvzame osebna svoboda, ko je to neogibno potrebno za potek kazenskega postopka, da pripornik ne more vplivati na preiskovalna dejanja na določene osebe oziroma, da ne pobegne.
»Potem je pa tukaj veliko takšnih dejavnosti, ki jih moramo zaznavati v zavodu, a jih koristimo izven zapora, to je splošna in zobna ambulanta ter psihiatrična obravnava, ki jih zagotavlja Zdravstveni dom Koper. Veliko je usklajevanja, da se vse aktivnosti uresničujejo. Zaporniki imajo tudi možnost rekreacije ter uporabe športne dvorane in fitnesa«, pojasni Goran Car.
Zaporniki imajo tudi možnost zaposlitve. »V okviru Zavoda deluje Javni gospodarski zavod Rinka, ki ima v naših prostorih delavnice s stroji za brizganje plastike in sestavo drobnih elementov. Obsojenci so lahko razporejeni na to delo ali pa na hišna dela (pralnica, kuhinja, vzdrževanje). Za delo prejemajo nagrado v višini, ki je določena v sistemu nagrad plačila za delo obsojencev«, pojasnjuje direktorica.
Cena oskrbnega dne v zaporih znaša med 60 – 80 evrov. Največji delež v tem znesku predstavljajo plače zaposlenih, vključeni pa so tudi vsi ostali stroški delovanja zaporov.
Pobeg iz zapora
Leta 2018 se je zgodil skorajda filmski pobeg iz zapora, prvi in edini pobeg iz koprskega zapora. »Zoper pripornika je bila ob pobegu razpisana tiralica, ki je še vedno aktivna. Nobeden od njiju tekom postopka, ki so ga vodili drugi pristojni organi, ni bil vrnjen v pripor ali na prestajanje kazni v Zavod za prestajanje kazni zapora v Republiki Sloveniji«, je pojasnila direktorica. Po pobegu je bila ustanovljena komisija, ki je ugotavljala okoliščine dogodka, odpravile so se ugotovljene pomanjkljivosti.
Naj spomnimo na nekaj podrobnosti o dogodku:
29.decembra 2018 jima je uspel ta velik podvig. Pobegla sta bila dva; državljan Srbije, drugi državljan BiH, ki sta v sobi pustila pisno sporočilo, v katerem sta zapisala, da sta se za pobeg odločila zaradi nestrinjanja z odločitvijo Slovenije, da se ju izroči Republiki Srbiji. Po pobegu je eden izmed pobeglih razkril, kako sta pobegnila. Takrat je dejal, da sta pobeg s sojetnikom načrtovala skoraj tri mesece in da sta imela žago, skrito v tetrapaku za mleko. Zapornika sta tako prežagala rešetke na oknu in jih toliko upognila, da sta se lahko zrinila skozi. Potem sta se resnično filmsko z vrvjo iz rjuh spustila na notranje dvorišče zapora, se s pomočjo zabojnikov za smeti povzpela prek rezilne žice na streho tovornega vhoda, da se na žici nista porezala, sta uporabila vzmetnico. Ko sta prišla iz zapora, je eden poklical ženo in taksista, ki ga je peljal v Trst. Zaposleni so pri jutranjem nadzoru sob ugotovili, da sta pobegnila. Pobegli Srb je celo dejal, da je poklical direktorja koprskega zapora in mu pojasnil, kako sta pobegnila, da ne bi mislili, da je kriv kdo od pravosodnih policistov. Za državljanom BiH se je izgubila vsakršna sled, medtem ko Srb že več let živi v Ferrari.
Na vprašanje, kako je mogoče, da sta pobegnila, sta pojasnila, da noben varnostni sistem ni 100 % zanesljiv, zato se v vseh zaporih po svetu lahko zgodijo tudi pobegi zaprtih oseb. V slovenskih zaporih beležijo sicer malo pobegov iz zaprtih delov zavodov, kar je posebej izpostavilo tudi zadnje poročilo Sveta Evrope, saj je Slovenija po tem kazalniku zelo uspešna.
Kot so pojasnili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij, varovanje v zaporih obsega več dejavnikov, ki se med seboj prepletajo. »Dinamično varovanje zagotavlja osebje, ki v neposrednem kontaktu z zaprto osebo ustvarja primerno vzdušje medsebojnega zaupanja, spoštovanja osebnosti in temeljnih človekovih pravic. Dopolnjujemo ga s statičnim varovanjem, ki obsega fizično in tehnično varovanje, s primerno zaporsko arhitekturo. V zaporskih sistemih so temelj zagotavljanja varnosti medsebojni odnosi, s komunikacijo na vseh ravneh, kar tvori ustrezno socialno vzdušje. K njenemu oblikovanju v zaporu prispevajo vsi, ki so del zaporskega življenja. Ugodna socialna klima pa je osnova za tvorjenje dobrih odnosov med vsemi zaposlenimi in zaprtimi osebami. Za varnost v zaporu skrbijo vsi javni uslužbenci, predvsem pa je zagotavljanje varnosti naloga pravosodnih policistov«, so še razložili.
Poklic pravosodni policist
Pravosodni policist s svojim delom uresničuje poslanstvo Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij pripora s ciljem zagotavljati za družbo, zaprte osebe in za zaposlene varnost, ki zaprtim osebam zagotavljajo možnost resocializacije.
Pravosodni policisti poleg zagotavljanja varnosti in reda v varovanih objektih spremljajo varovane osebe zunaj zavoda, nadzirajo in organizirajo delo v delavnicah in nadzirajo obsojence na zunanjih deloviščih. Za zagotovitev varnosti smejo izdajati ukaze, opraviti osebni pregled obsojenca, njegovih bivalnih prostorov, osebne prtljage in oseb, ki prihajajo v varovani objekt. Pravosodni policist ima pravico uporabiti prisilna sredstva zoper obsojence, če drugače ne more preprečiti bega, napada, samopoškodbe ali večje materialne škode. Pravosodni policisti so oboroženi in enotno uniformirani ter nosijo položajne oznake.
Ob tem je direktorica izpostavila, da vse, ki jih zanima delo pravosodnega policista in izpolnjujejo pogoje ( V. stopnja izobrazbe, vozniško dovoljenje B kategorije in drugi pogoji), vabi, da pošljejo prošnjo.
Za vse kandidate organizirajo usposabljanje, ki praviloma traja 9 mesecev, kandidati imajo v skupinskem delu usposabljanja, kjer bodo spoznali tudi kolege iz drugih zavodov, zagotovljeno brezplačno prehrano in bivanje. V tem času pridobijo različna uporabna znanja, npr. s področja komunikacije in socialnih veščin, kriminologije, kriminalistike in penologije, tehnike obvladovanja oseb in uporabe strelnega orožja ter se na ta način ustrezno usposobijo za delo.
Delo pravosodnega policista je dinamično, posameznik pa se lahko zaposli tudi brez predhodnih delovnih izkušenj. Zaposlenim se zagotavljajo redna izobraževanja in usposabljanja, stabilno delovno okolje, redno plačilo, vplačilo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter karierni in osebni razvoj: Pravosodni policist = “Poklic, s katerim rasteš!”.
Za več informacij lahko pokličete v ZPKZ Koper ali obiščete spletno stran uprave: www. uiks. gov. si.
Slovenija ima nizko število zaprtih oseb
Sicer pa se Slovenija po nizki stopnji števila zaprtih na 100.000 prebivalcev še vedno uvršča ob bok Skandinavskim državam »Po zadnjih podatkih Sveta Evrope (statistika SPACE I – Council od Europe Annual Penal Statistics, ki je javno dostopna) je omenjeni količnik v naši državi 69 oseb na 100.000 prebivalcev, kar nas uvršča med petino držav članic Sveta Evrope z najmanj zaprtimi. Najvišji delež zaprtih oseb izmed članic Sveta Evrope sta na presečni datum imeli Turčija (357 zapornikov na 100. 000 prebivalcev) in Rusija (356), najnižje deleže zaprtih pa so imeli na Islandiji (45), Finskem (50), Nizozemskem (59) in Norveškem (59)«, so pojasnili na Upravi RS za izvrševanje kazenskih sankcij.
»Glede prezasedenosti zaporov, ki ga poročilo tudi izpostavlja, dodajamo, da je ta v slovenskih zaporih prisotna že daljše obdobje. Pred epidemijo, ki je z nekaterimi ukrepi v interventni zakonodaji težavo omilila, so bili vsi moški zapori prezasedeni. Zato se je Uprava RS za izvrševanje kazenskih sankcij soočala z vsakodnevnim premeščanjem zaprtih oseb iz najbolj zasedenih zavodov, kar vpliva na vse procese, ki se odvijajo v zaporih«, še dodajajo.
Ocenjujejo, da bi dolgoročno težavo prezasedenosti lahko rešili z realizacijo izgradnje novega zapora v Ljubljani, s čimer bi reševali tudi prezasedene lokacije drugih zaporov za moške.
Petra Mežnarc
Foto: Katja Gorjanc
