Na povabilo Območne razvojna agencija Krasa in Brkinov d.o.o., Društva za razvoj kmetijstva in turizma Planta in Območne Obrtno-Podjetniške zbornice Sežana smo si člani društva vzeli čas za obisk Krasa.
Kras je vedno lep. Še posebej v oktobru, ko zažarijo rumene in rdeče barve jeseni. Obisk smo pričeli na Turistični kmetiji Škerlj v Tomaju, kjer so nam ponudili slasten zajtrk iz kraških dobrot ter nam razkazali kmetijo. Lastnik Izidor Škerlj je pokazal tudi prostor, kjer sušijo prave kraške pršute. Škerljove domače mesnine so izjemne, prav tako njihov cvetlični med in seveda vino. »Veseli smo, da nas je letos obiskalo veliko Slovencev, prepričan sem, da se jih bo veliko še vrnilo k nam«, je z zadovoljstvom povedal Izidor Škerlj. Meni, da so pri preživetju njihove turistične kmetije veliko pomagali turistični boni, in »lepo je, da smo Slovenci končno pričeli spoznavati našo Slovenijo«.
Nadaljevali smo s sprehodom skozi vas Volčji grad ter si ogledali gradišče Debela griža. Gre za nižinsko prazgodovinsko gradišče Debela griža in je ostanek mogočnega utrjenega obroča iz obdobja bronaste in železne dobe. Funkcija gradišča je bila varovalna, saj je varovalo naselbino znotraj njega ali pa nudilo zatočišče tedanjim prebivalcem le v primeru napada. Griža v narečnem jeziku pomeni kup kamenja. Goran Živec, direktor podjetja Krasen Kras je povedal, da je bila to zelo bogata kultura. »Takih ostankov je sicer veliko, vsaj 118 jih je dokumentiranih. Zanimivo je to, da je bil v tistih časih Kras bolj gosto naseljen, kot je danes«, še pojasni Živec. Kamnito obzidje je stopničastno, narejeno kot suhozid, kjer so uporabljene posebne suhozidne tehnike.
»Debela griža je nižinsko gradišče zaščiteno z dolinami. Ta dolina je plod napora zadnjih dveh let, dva zaposlena sta samo za čiščenje griže. Ko pada listje na suhozid, se nabira voda in prične razpadati«, razlaga nadalje. Zaupal nam je še zanimivo zgodbo o kozi in ograji: »Zakaj smo dali ograjo okrog gradišča? Naprej moramo vedeti, da so se tu pasile koze. In koza gre na zid in brca z ograje kamenje, zato smo dali ograjo«.
Debela griža je bila poseljena skozi daljše obdobje. Na podlagi analize na njej najdenih lončenih črepinj je bilo ugotovljeno, da je gradišče živelo od leta 1200 do 400 pred našim štetjem, kar 8. stoletij. Žal pa je zaenkrat še precej malo raziskano, kako so takrat živeli. »Niti ne vemo točno, zakaj so delali nižinska gradišča. Mogoče zaradi posvetne funkcije«, pripoveduje. Prostor je bil tudi poslikan z georadarjem. In kaj so našli? »Ker je veliko kamnov v naravnem stanju menimo, da so kamen od nekje tudi prinesli. Z georadarjem je bilo poslikano celo gradišče, da smo videli kaj je spodaj. Zaenkrat vemo, da niso gradišča in niso stavbe«, je še dodal. In kje so pokopavali mrtve? »Predvidevamo, da so mrtve pokopavali v breznih«.
Kraški dan smo nadaljevali v Komnu, kjer so naše brbončine razvajali v Špacapanovi hiši. Njihova kulinarika je izvirna in kot je povedal Ago Špacapan, se trudijo, da je tudi vrhunska. Iz kuhinje so nam postregli s s sušeno polento, sledil je žajbelj z medom, kapunova pašteta z ajdovimi kokicami, v kapucinko ovit mariniran sardon z domačim kečapom in majonezo iz česna, jajce v »gnezdu«, v katerega nalijejo vročo govejo juho, ki se dobro pomeša z jajcem in spije. Sledila je fižolova mineštra poškropljena s 30 let tarim teranovim kisom, file divjega prašiča, variacija ostrigarja. Na koncu še sledica: jabolko, kostanj, skutni mousse in čokoladni puff ter kavni mousse.
Za raziskovanje kraških dobrot si je treba vzeti čas. Splača se. Kras je lep, hrana za prste polizat in srčni ljudje. Vabljeni na Kras!
Petra Mežnarc
