PREVERJAMO URBANE MITE
Kostanj – simbol jeseni.
Zaprite oči (ne takoj, najprej preberite do konca) in si predstavljajte: Petek je. Zvečer pridete utrujeni domov iz službe. Privoščite si vroč tuš, preoblečete se v toplo pižamo, ki še diši po mehčalcu, zakurite kamin in se zaviti v debelo odejo usedete pred televizijo s polno skledo sveže pečenega kostanja in deci (ali pa tudi dva, tri, saj je vendar petek) rdeče žlahtne kapljice. Če vprašate mene, je to popoln jesenski (hiter slovenistični nasvet: napiše se jesenski in ne jesenjski) večer.
Potem pa vas iz sladkega razmišljanja o takem večeru predramijo vprašanja in dvomi: kostanj je za zvečer pretežko živilo, kostanj redi, zaradi kostanja nas bo ponoči bolel trebuh in bomo težje spali itd. Ker je ravno čas pobiranja kostanjev, pa si poglejmo nekaj najbolj razširjenih dejstev oz. mitov o kostanju. Še prej pa: kaj sploh je kostanj?
Kostanj je priljubljen jesenski dar narave, ki spada med oreščke. Je zdravo živilo, ki ima veliko vlaknin, vitaminov, mineralov in dobrih maščob. Kostanj izvira iz Male Azije in Sredozemlja. Pri nas pa najbolje uspeva na Primorskem, v Beli krajini in v jugovzhodnem delu Slovenije.
Eno samo drevo kostanja obrodi od sto do dvesto kilogramov zdravih plodov. In še dve zanimivosti:
– V dolini Sopote nad Radečami raste največji in najdebelejši pravi kostanj v Sloveniji. To je Gašperjev kostanj, ki je visok petnajst metrov, širok pa več kot tri metre. Največje in najstarejše kostanjevo drevo na svetu pa raste na Siciliji na gori Etna. Strokovnjaki ocenjujejo, da je staro med dva in štiri tisoč let, premer njegovega debla pa meri skoraj oseminpetdeset metrov.
– Kostanj je užiten tudi surov.
1.Kostanj ne redi. Ne, na žalost ta trditev ne drži, ampak to še ne pomeni, da si ga ne smete privoščiti. Saj veste, kako pravijo – zmernost je lepa čednost. Kostanj je kalorično živilo, zato ga, če si želite izgubiti kakšen kilogram, dodajte jedem, ki znižujejo glikemični indeks. Kostanj vsebuje veliko ogljikovih hidratov, največ škroba, nekaj maščob in okoli šest odstotkov beljakovin. Zaradi take sestave in bogastva z vitamini skupine B je odlična hrana za starejše, otroke ali športnike. Prav tako vsebuje tudi folno kislino, kalij in fosfor. Sto gramov pečenega kostanja ima približno dvesto petdeset kalorij, kuhan pa sto sedemdeset. Nasvet: namesto da kostanj kupite v trgovini ali na tržnici, ga pojdite nabrat kar sami. Tako si ga boste lahko privoščili brez slabe vesti.
2.Z uživanjem kostanja si krepimo imunski sistem. Drži. Kot sem že prej omenila, kostanj vsebuje veliko mineralov, med katerimi sta tudi mangan in baker. Prav ta pa krepi naš imunski in živčni sistem, kosti in kri. Medtem ko je mangan mineral, ki deluje protivnetno in ga za dobro delovanje potrebujejo naši možgani.
3.Kostanj je lahko tudi zdravilo. Drži. Za namene zdravljenja še posebej uporabljajo plodove in liste divjega kostanja, ki sicer ni užiten, ampak pri nas raste kot okrasno drevo v parkih, ob sprehajalnih poteh. Pri bolečinah pri srcu, vnetju srčne mišice, zmanjšanih telesnih sposobnostih in depresiji svetujejo, naj se uživa surov kostanj. Če trpite zaradi vnetij na dihalih, bolečin v grlu in drugih težav v dihalnem predelu, si privoščite kostanjev med, ki pomaga tudi v boju proti stresu, depresiji in napadalnemu razpoloženju, olajša delo jetrom pri razstrupljanju telesa. Kostanj s svojimi zdravilnimi učinkovinami tudi krepi krvni obtok, ledvice in imunski sistem. Kot zdravilo se najpogosteje uporablja v obliki poparkov ali obkladkov iz kostanjevih listov. Kostanjevo listje se v zdravilstvu uporablja za zdravljenje dihalnih in želodčnih bolezni. Uživanje kostanja, čaja ali plodov krepi odpornost proti infekcijam. Divji kostanj se uporablja za nego utrujenih in težkih nog, pri udarninah in podplutbah, ki jih spremlja oteklina, pri lajšanju bolečine in vnetju krčnih žil.
4.Kostanj je edini orešček, ki vsebuje vitamin C. Drži. Sto gramov kostanja vsebuje kar triinštirideset miligramov tega vitamina, kar zadovolji kar dvainsedemdeset odstotkov dnevnih potreb po vitaminu C. Ta je ključnega pomena za zdrave zobe, kosti in krvne žile. Je tudi močan antioksidant in celice varuje pred škodljivimi prostimi radikali oziroma pred prezgodnjim staranjem kože.
Kostanj je brezglutensko živilo, zato ga lahko uživajo tudi bolniki s celiakijo. Prav tako zaradi vsebnosti železa pomaga pri izboljšanju krvne slike, ker vsebuje vitamin A pa pomaga ohranjati zdrav vid.
V kulinariki lahko kostanj uporabljamo na različne načine. Pogosto ga kar spečemo ali skuhamo. Lahko ga pa dodamo slanim ali sladkim jedem, uporabimo kot prilogo, namesto krompirja, naredimo njoke, juho, iz kostanjeve moke spečemo kruh… Idej je veliko, vi pa le uporabite svojo domišljijo in kuharske veščine. Kot pomoč vam prilagam preprost recept za kostanjev puding. Dober tek.
Sestavine za 4 osebe:
– 250 g olupljenih kostanjev,
– 500 ml mleka,
– 100 g sladkorja,
– vanilijev puding.
Postopek: Pristavimo lonec z mlekom, v katerem skuhamo olupljene kostanje. Ko so kuhani, jih pretlačimo in vmešamo še sladkor in vanilijev puding. Kuhamo, dokler se zmes ne zgosti. Puding vlijemo v steklene kozarce in počakamo, da se ohladi. Polijemo ga s kostanjevim medom, sadnim sokom ali kostanjevim džemom.
Manca Hribovšek
