Župan Danilo Markočič in zastopnik Župnije Izola Janez Kobal sta podpisala sporazum o hrambi dragocenega knjižnega fonda. 2986 enot knjižničnega gradiva, izvorno iz zapuščine Pasquala Besenghija degli Ughi in izolske župniške knjižnice, je vrnjenega v prenovljene ter ustrezno opremljene prostore izolske Besenghijeve palače.
Knjižnično gradivo vključuje 30 knjig iz 16. stoletja, 126 knjig iz 17. stoletja, 1410 knjig iz 19. stoletja in 16 rokopisov. Več kot polovica je teoloških in verskih, v drugo večjo skupino sodijo dela s področja medicine, sledijo klasiki. Najdragocenejša med njimi je knjiga Isolario dell’atlante veneto (1696), delo Vincenza Marie Coronellija. Isolario je pomemben tako s kartografskega kot z zgodovinskega vidika, saj zemljepisne karte, ki jih vsebuje, zelo nazorno in natančno prikazujejo administrativno organiziranost Istre v času Benetk.
Predstavljeni knjižni fond je poimenovan Besenghijeva knjižnica, ker se je do leta 1952 nahajal v župnišču znotraj Besenghijeve palače. Po pesnikovi smrti je palača pripadla župniji in z njo tudi knjižnica. V povojnem obdobju so jo premestili v izolski kulturni dom ter za tem v dislocirana skladišča koprske knjižnice. Leta 1993, ob prizadevanju Obalne samoupravne skupnosti za italijansko narodnost in Italijanske samoupravne narodne skupnosti Izola, ki sta zagotovili tudi sredstva za katalogizacijo, popis in selitev gradiva, ter Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper, je bilo knjižno gradivo vrnjeno v izolsko palačo Besenghi. Letos je Občina Izola spodnje prostore palače prenovila in uredila za namene knjižnice, pri čemer je zagotovila ustrezne klimatske pogoje, zatemnitev in požarno varstvo za hrambo gradiva. Celotna investicija je znašala okrog 52.000 evrov.
S podpisom sporazuma župnija in občina soglašata s tem, da knjižnica ostane v posesti in uporabi občine, medtem ko Občina Izola zagotavlja, da bo z gradivom ravnala v skladu s strokovnimi priporočili in standardi bibliotekarske stroke. Obenem se je občina zavezala, da bo Mestna knjižnica Izola fond inventarizirala in ga katalogizirala v bibliografskem sistemu COBISS. Knjižni fond bo tudi v bodoče javno dostopen za vpogled, raziskovanje in uporabo najširši javnosti, kar bo v domeni Mestne knjižnice Izola. Besenghijevo knjižnico so popisali in strokovno uredili bibliotekarji Osrednje knjižnice Srečka Vilharja Koper ter Mestne knjižnice Izola, pri čemer gre posebna zasluga bibliotekarju Ivanu Markoviću.
»Ureditev dragocenega arhivskega gradiva Besenghijeve knjižnice je primer dobre prakse in izkaz zaupanja med podpisnicama, ki si želita ovrednotiti kulturno dediščino,« je poudaril župan. Coronellijev Isolario in sedem manj pomembnih knjig oz. rokopisov še hrani Osrednja knjižnica Srečka Vilharja Koper. »Občina si bo prizadevala za dopolnitev fonda v celoti,« je o prihodnjih načrtih sklenil župan, župnik Janez Kobal pa dodal, da se bo župnija z občino še naprej zavzemala za pripravo in izvedbo projektov, katerih cilj je ohranjati, zaščititi in vrednotiti antikvarne knjižne fonde.
