V Evropski uniji se v zadnjih letih opazno povečuje delež odraslih, ki živijo sami. Najnovejši podatki kažejo, da je leta 2024 že 20,5 odstotka odraslih prebivalcev EU živelo v enočlanskih gospodinjstvih, kar potrjuje dolgoročen družbeni premik v načinu bivanja.
Slovenija se po teh podatkih uvršča pod evropsko povprečje – približno 17 odstotkov odraslih prebivalcev živi samih. Podoben, a nekoliko nižji delež beleži tudi sosednja Hrvaška, kjer ta znaša okoli 13 odstotkov.
Gospodinjstva se spreminjajo: največ je enočlanskih
Leta 2024 je bilo v EU skupno 202 milijona gospodinjstev. Med njimi je največ takih, v katerih živi ena odrasla oseba brez otrok – kar 75 milijonov. Sledijo pari brez otrok ter druge oblike gospodinjstev brez otrok, medtem ko je gospodinjstev s pari in otroki nekoliko manj.
Najhitreje prav rastejo prav enočlanska gospodinjstva, katerih število se je v zadnjem desetletju povečalo za skoraj 17 odstotkov. To kaže na spremembe v družbi – od poznejšega osamosvajanja mladih do staranja prebivalstva in večjega števila starejših, ki živijo sami.
Razlike med državami so izrazite. Najvišje deleže odraslih, ki živijo sami, beležijo predvsem severne in baltske države. V Litvi tako samostojno živi več kot 40 odstotkov odraslih, v Estoniji več kot 35 odstotkov.
Na drugi strani so države jugovzhodne Evrope, kjer je tak način bivanja bistveno redkejši. Na Slovaškem na primer samostojno živi le okoli štiri odstotke odraslih, v Grčiji pa nekaj več kot 12 odstotkov.
Slovenija se s svojimi 17 odstotki umešča v spodnjo polovico držav EU, a bližje povprečju kot državam z najnižjimi deleži.
Samota narašča s starostjo
Podatki kažejo, da je življenje v enočlanskem gospodinjstvu močno povezano s starostjo. Med mladimi od 18 do 24 let živi samih nekaj več kot desetina, med starejšimi od 65 let pa že skoraj tretjina.
Število starejših, ki živijo sami, narašča hitreje kot pri mlajših. V zadnjih letih se je delež pri starejših povečal skoraj za petino, kar odraža staranje evropske družbe.
Razlike med moškimi in ženskami
Zanimive so tudi razlike med spoloma. Moški pogosteje živijo sami brez otrok, zlasti v starostni skupini od 25 do 54 let. Leta 2024 je bilo takšnih skoraj 20 odstotkov moških, medtem ko je bil delež pri ženskah okoli 12 odstotkov.
Po drugi strani pa so ženske bistveno pogosteje v vlogi enostarševskih družin. Med odraslimi ženskami v srednjih letih je delež tistih, ki same skrbijo za otroke, več kot petkrat višji kot pri moških.
Kaj to pomeni za Slovenijo?
Čeprav Slovenija še ne dosega evropskega povprečja, trendi kažejo, da se delež ljudi, ki živijo sami, povečuje tudi pri nas. To odpira pomembna vprašanja – od socialne izolacije do organizacije zdravstvene in socialne oskrbe, zlasti za starejše.
Hkrati pa tak način bivanja odraža tudi večjo individualizacijo družbe, spremembe v partnerstvih in drugačen življenjski slog, kot smo ga poznali v preteklosti.
